Odbor, ki je 19. oktobra že obravnaval zakon, v torek pa se seznanil s cilji predlagane pokojninske reforme, je opravil drugo obravnavo zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Na besedilo zakona, ki obsega okoli 400 členov, je vloženih približno 200 dopolnil, odbor pa obravnava vsak posamezen člen.

Pokojnine se ne bodo zmanjševale
Minister Ivan Svetlik je poudaril, da "moramo imeti pred očmi stabilizacijo pokojninske blagajne". Po njegovih zagotovitvah bo vlada težila k vzdržnosti pokojninske blagajne in preprečitvi padanju pokojnin. Višina pokojnine je odvisna predvsem od treh dejavnikov, in sicer najprej od števila let, od odmernega odstotka, ki se bo po novem zakonu fiksiral in ne bo več padal, in od izravnalnega količnika, saj se bo začetna pokojnina določila z rastjo pokojnin, ne plač, kar bo prav tako fiksirano. "Na osnovi teh dejavnikov so izračuni pokazali, da se bodo pokojnine povečale od 2 do 18 odstotkov. Ni res, kar se trdi, da bo sistem deloval v smeri zmanjševanja pokojnin, gre za povečanje, vendar v daljšem obdobju," je pojasnil Svetlik.

Vzpostaviti je treba pravičen sistem
France Cukjati (SDS) meni, da je nujno vzpostaviti pravičen in pregleden NDC-sistem, ki pomeni sistem, kjer se prispevki vodijo na posameznikovem navideznem računu, hkrati pa se z njimi sproti krijejo izdatki za pokojnine. Dejal je še, da je zakon sicer finančno vzdržen, ni pa pravičen in pregleden. "Ne govori se iskreno, skuša se pomiriti javnost z nekimi navideznimi bonitetami. Povejmo, manj denarja je, pokojnine bodo manjše ali pa se bodo plačevale krajši čas. Nalijmo si čistega vina," je dodal Cukjati.

"Pozorni moramo biti na to, da mladi zelo pozno vstopajo na trg dela. Slovenija je tista država, ki ima največji delež začasnih zaposlitev. Delovne razmere niso najboljše, zato večina ljudi ne more tako dolgo delati," je opozorila Julijana Bizjak Mlakar (SD). Dejala je še, da je stopnja revščine v Sloveniji zelo visoka, sploh pri upokojencih nad 65 let, zato se pojavlja vprašanje, ali je tako drastična reforma res potrebna.

"Izračuni kažejo precej žalostno sliko, kaj novi zakon obeta," meni poslanec SDS-a Robert Hrovat, zato predlaga, da ministrstvo pripravi odgovor s številnimi dokazi. Dodal je še, da spremembe niso družbeno sprejemljive, saj jim nasprotujejo tako sindikati kot delodajalci. "Treba se je pogovarjati o tistih, ki bodo šli v pokoj čez 20, 30 let, ne pa da se govori zgolj o tistih, ki so že zdaj v pokoju. Mislim, da ste do zdaj naredili samo to, da se državljanke in državljani bojijo in zakonu ne zaupajo," je še dejal Hrovat.

Majda Potrata (SD) je poudarila, da po se po vseh opravljenih diskusijah še vedno sliši le, kako socialni dialog še ni bil tako nizek kot zdaj. "Temeljni problem pa je, da je cela vrsta obvoznic, kako se takrat, ko si aktiven, izogniti plačilu prispevka, potem pa se pričakuje visoko pokojnino," je dejala Potrata.

Svetlik: V primeru služenja vojaškega roka je mogoč kompromis
Jakob Presečnik je v imenu poslanske skupine SLS-a predstavil amandma, ki pravi, da naj se služenje vojaščine šteje v pokojninsko dobo, ker vojaki niso imeli možnosti, da bi se v tem času šolali oziroma opravljali katero drugo delo.

Minister Svetlik odgovarja, da obstaja kompromis v zdajšnjih pogovorih, kako upoštevati okoliščino, na katero posamezniki niso mogli vplivati, in predlaga, da se obvezno služenje vojaščine znižuje tako, da se zniža delovna doba, saj se to obdobje ne more šteti, kot da so bili plačani vsi prispevki.

Predlagan amandma k tej točki ni bil sprejet, za naslednjo sejo pa ostajajo odprta še nekatera vprašanja, kot sta upoštevanje bonusa za starševstvo in podaljšanje pokojninske osnove z zdajšnjih 18 let na 28 let, ne pa na že predlaganih 34 let.