"Uvajali bomo ukrepe, ki so smiselni in izvedljivi," so pred novim šolskim letom še zapisali na Twitterju na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.

Za sredo je sicer sklican sestanek ravnateljev vrtcev, osnovnih in srednjih šol s predstavniki ministrstva za izobraževanje, ministrstva za zdravje, zavoda za šolstvo, Nacionalnega inštituta za javno zdravje ter sindikatov s področja vzgoje in izobraževanja. Ob tem bodo prek videokonference potekali trije ločeni sestanki z ravnatelji vrtcev, osnovnih in srednjih šol.

Da bodo na srednem sestanku dobili vsaj nekaj jasnih odgovorov na številna odprta vprašanja, ob tem upajo v šolskem sindikatu Sviz. "Štirinajst dni pred začetkom šolskega leta ne poznamo nekaterih bistvenih odgovorov na to, kako se bo začel izvajati pouk," opozarja glavni tajnik šolskega sindikata Sviz Branimir Štrukelj. Na novinarski konferenci je poudaril, da je nesprejemljivo, da tudi letos ne vedo, pod kakšnimi predpostavkami bodo začeli delovati, vprašanj pa je veliko.

Po njegovih besedah si že ves čas prizadevajo, da bi dejavno sodelovali pri oblikovanju šolskih politik, zlasti odločitev, povezanih z obvladovanjem epidemije covida-19. Občutek, da so zaposleni v vzgoji in izobraževanju reducirani na pasivno množico, ki naj zgolj izvaja ukaze, odločitve, odredbe, kljub visoki izobrazbi pa ne participirajo pri odločitvah, namreč po njegovih besedah povzroča veliko frustracij in nezadovoljstvo.

Štrukelj: Pravne podlage za obvezno testiranje učiteljev ni

V sindikatu Sviz menijo, da je cepljenje najboljši način za omejevanje epidemije, a naj bo prostovoljna izbira posameznika. Prepričani so namreč, da prisila ne bo imela ustreznih učinkov. Skupnega podatka o precepljenosti med šolniki sicer ni, pravi Štrukelj, podatki nekaterih šol pa kažejo, da je cepljenih nekaj več kot polovica zaposlenih v osnovnih in srednjih šolah.

Sorodna novica Tanja Fajon napovedala novi interpelaciji ministrice Kustec in ministra Vizjaka

Glede testiranja so v sindikatu prepričani, da bi morali toliko zaupati učiteljstvu, da bi se lahko učitelji podobno kot dijaki samotestirali doma. Obvezna testiranja pa mora plačati delodajalec, pri čemer se v sindikatu pridružujejo pozivom, naj sredstva zagotovi država. Če bi strošek želeli prevaliti na zaposlene, se bodo temu uprli z vsemi razpoložljivimi sredstvi in pozvali članstvo, da se opredeli o stavki, napovedujejo.

Štrukelj je ob tem opozoril, da ta trenutek obveznega testiranja za zaposlene v vzgoji in izobraževanju ni, saj ni pravne podlage, da lahko delodajalec od zaposlenih v vrtcih ali šolah zahteva, da se obvezno testirajo. Na to so takoj po 20. juliju, ko so ugotovili, da so podlago za obvezno testiranje razveljavili, tudi opozorili ministrstvo za izobraževanje, a do danes ni bilo nobenega odziva.

Nejasno tudi, kaj bo z dijaki, ki ne bodo izpolnjevali pogoja PCT

Glavni tajnik Sviza se je dotaknil tudi napovedi, da bodo zaposleni morali izpolnjevati pogoj PCT (preboleli, testirani, cepljeni) oziroma testiranje na 48 ur, in opozoril, da je to tehnično neizvedljivo, ker bo zahtevalo ogromno preverjanj. Pri tem se ne ve, kakšna pooblastila imajo šole, kdo bo izvajal preverjanja in kakšne bodo sankcije oz. kaj se bo zgodilo s tistimi, tako dijaki kot zaposlenimi, ki teh pogojev ne bodo izpolnjevali.

Po njegovih besedah bi bil po neki "trdi razlagi", če zaposleni ne bo izpolnjeval enega od pogojev PCT, na koncu lahko tudi ob službo, čemur sicer v sindikatu nasprotujejo. Kot eno od vprašanj pa je Štrukelj izpostavil tudi, kaj bo z dijaki, ki bodo morali, če ne bodo izpolnjevali pogojev, od doma slediti pouku, saj šole v večini nimajo ustreznih tehničnih pripomočkov za prenosne kamere iz vsakega razreda, da bi prek njih lahko spremljali pouk.

Sicer pa je še opozoril, da se ni naredilo nič za vzpostavitev sistemov prezračevanja, opreme šol s čistilci zraka. Kot je dejal, so dobili odgovor, "da bomo delali po naravni poti, odpirali okna". Štrukelj pa se ob tem sprašuje, kako bo to izvedljivo pozimi pri minus 10 stopinjah v vrtcih s triletnimi otroki v oddelku.

Beović: Pouk bi moral potekati v šoli, zaprtje v skrajnem primeru

Kot je dejala vodja posvetovalne skupine za cepljenje pri NIJZ-ju cepljenje otrok kot pogoj za vstop v šolo trenutno ni prednostni ukrep. "Vsako cepljenje prispeva k temu, da je okužb manj. A to ni prioriteta. Cepiti se morajo predvsem tisti, ki so sami v nevarnosti, da bodo potrebovali bolnišnično zdravljenje," je pojasnila.

Infektologinja in predsednica Zdravniške zbornice Slovenije sicer meni, da bi pouk moral potekati v šoli. "Moramo enkrat začeti razumeti epidemijo in živeti z njo. Do šole je še več kot deset dni in v tem času se lahko že vsaj s prvim odmerkom zaščiti večina populacije, ki je v stiku s šolskimi otroki," je dejala.

Morebitno zaprtje šol je po njenih besedah "skrajen ukrep, ki ga bomo morali sprejeti takrat, ko bo povečano število bolnikov s covidom-19 napolnilo bolnišnice". "Takrat rešujemo življenja, tudi z zapiranjem šol. To se je dogajalo lansko leto. Danes pa imamo zelo učinkovito orodje, ki se mu reče cepljenje. Imamo pa tudi teste. Sveže opravljen negativen antigenski test pomeni, da tisti hip niste kužni in lahko greste brez nevarnosti za druge na koncert, v gostilno, na zabavo. V vsakem primeru pa je smiselno uporabljati, če ste v gneči, tudi maske," je povedala.

Svetovalna skupina priporoča ustrezno ureditev prezračevalnih sistemov

Svetovalna skupina za covid-19 za novo šolsko leto predlaga upoštevanje priporočil NIJZ-ja glede prezračevanja. Ministrstvu za zdravje je predlagala, naj pripravi tehnične smernice in prioritete glede ustreznosti klimatskih naprav in tako z navodili kot priporočili glede prezračevanja seznani ustrezne resorje. Ob tem ministrstvu za šolstvo svetovalna skupina predlaga, naj zagotovi tehnične podlage za ustrezne prezračevalne sisteme, je razvidno iz zapisnika.

Ministrica za izobraževanje Simona Kustec je sicer prejšnji teden, dan po tem, ko je omenjeno sklenila svetovalna skupina za covid-19, v oddaji Odmevi na Televiziji Slovenija dejala, da je stališče strokovne skupine, da je za šolski in vrtčevski prostor ključno zdravo naravno prezračevanje. Če pa so potrebe na ravni vrtca, šole, drugačne, se lahko ravnatelji ustanov odločajo tudi v tej smeri.

Na ministrstvu za izobraževanje niso odgovorili, ali je ministrica seznanjena s stališčem svetovalne skupine za covid-19. So pa zapisali, da se zavedajo pomembnosti prezračevanja ne samo učilnic, ampak vseh šolskih prostorov. Je pa za načrtovanje ustreznega prezračevanja treba upoštevati izhodiščno stanje posamezne šole. Šolske zgradbe v Sloveniji so namreč zgrajene v različnih obdobjih, kar pomeni razlike v izhodiščnem stanju in posledično različne možnosti rešitev, o katerih pogovori še potekajo, so dodali.

Poudarili so, da se zavedajo, da je pri investicijah v izobraževalno področje treba zasledovati več vidikov, in sicer sociološki in zdravstveni vidik, tehnično-tehnološki vidik ter okoljski vidik. V okviru načrta za okrevanje in odpornost se pripravlja strateški dokument razvoja izobraževalne in raziskovalne infrastrukture, ki bo upošteval vse te vidike, vključno s pomenom notranjega okolja, v pogledu kakovosti zraka in toplotnega okolja, in bo podlaga za nadaljnja in sistematična vlaganja v infrastrukturo.

NIJZ: Če prostorov ni mogoče učinkovito zračiti, niso primerni za pouk

Ob tem pa so na šolskem ministrstvu opozorili tudi na priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) o prezračevanju zaprtih prostorov za preprečevanje širjenja novega koronavirusa na področju vzgoje in izobraževanja. Priporočila eksplicitno ne narekujejo nabave dodatnih prezračevalnih oz. ultravijoličnih čistilnikov zraka. Predvsem je bil prvi priporočeni korak izdelava načrta prezračevanja, ki ga pripravi vsak zavod in temelji na obstoječem sistemu prezračevanja (naravno, mehansko).

NIJZ sicer v omenjenih priporočilih navaja, naj vsaka vzgojno-izobraževalna ustanova pripravi načrt prezračevanja posameznih prostorov, s pomočjo strokovnjakov tehnične stroke. Pred zagonom pouka naj se v zgradbah preveri, ali se vsa okna varno odpirajo, ali so morebitne naprave za mehansko prezračevanje ustrezno vzdrževane, ali gretje deluje dobro. Dijaki, študenti in zaposleni pa naj imajo s seboj dodatna oblačila in primerno obutev. Če prostorov ni mogoče učinkovito zračiti, niso primerni za izvajanje vzgojno-izobraževalnega procesa, navaja NIJZ.

Denimo v Nemčiji priporočajo v šolskih prostorih zračenje skozi na stežaj odprta okna vsakih 20 minut, pozimi tri do pet minut, poleti pa 10 do 20 minut, po vsaki šolski uri pa odprta okna ves čas med odmorom. Ugotavljajo, da temperatura po prezračevanju hitro spet naraste na prejšnjo vrednost, je še zapisano v priporočilih.