Človekoljubne organizacije so odigrale pomembno vlogo v času velike gospodarske krize, pa tudi v času pandemije covida. Njihov odziv je bil ključen pred letom dni, ko je Slovenijo prizadela najhujša vodna ujma. Zveza prijateljev mladine je pomagala 590 družinam.

"Lanske poplave so bile dodatni izziv in izkušnja, vsaka taka kriza nas obogati in se naučimo novih veščin, hitro se odzovemo in tako lahko pomagamo ljudem," je za Radio Slovenija povedala generalna sekretarka Breda Krašna.

Podobnega mnenja je tudi predsednica društva Adra Katja Kotnik, ki je poudarila, da je to naša nova resničnost. "Na žalost nam narava ne prizanaša. Predvideno je, da se zaradi visokih temperatur in vojnih spopadov ti dogodki dogajajo tudi v Evropi," je pojasnila in dodala, da bomo morali tudi v prihodnje več sredstev namenjati za izobraževanje in usposabljanje, predvsem za otroke in mlade, da se jih bo vzgajalo v duhu solidarnosti.

Po poročanju Lucije Dimnik Rikić je v času humanitarne krize ključno hitro odzivanje. Breda Krašna je poudarila, da je zato pomembno, da se človekoljubne organizacije hitro prilagodijo na potrebe v družbi, saj ugotavljajo, da se vsako leto spoprijemajo z novimi izzivi.

ZN opozarja, da je bilo leto 2023 najbolj smrtonosno za humanitarne delavce

"Kljub 75 letom mednarodnega prava za zaščito civilistov in humanitarnih delavcev se kršitve nadaljujejo. Civilisti in humanitarni delavci plačujejo ceno z življenjem, odgovorni pa se izogibajo pravici," opozarjajo Združeni narodi. "Čas je, da tisti, ki so na oblasti, naredijo konec nekaznovanosti in začnejo delovati za humanitarnost (#ActForHumanity)," poudarjajo.

Cilj letošnjega dneva humanitarnosti je pridobiti podporo javnosti, ki bo pomagala pritisniti na strani v konfliktih in svetovne voditelje, da sprejmejo ukrepe za zagotovitev zaščite civilistov in humanitarnih delavcev na konfliktnih območjih.

Sicer je za humanitarne delavce že več let zapored najnevarnejša država Južni Sudan, sledi Sudan.

Lani je bilo po svetu ubitih 261 humanitarnih delavcev

Združeni narodi bodo vlade k delovanju za humanitarnost pozivali tudi s številnimi dogodki, ki jih bodo ob dnevu humanitarnosti organizirali po vsem svetu. Ob tej priložnosti bodo po napovedih tudi objavili najnovejše podatke o varnosti humanitarnih delavcev.

Združeni narodi so svetovni dan humanitarnosti razglasili na dan, ko je bilo v samomorilskem bombnem napadu na urad ZN-a v iraški prestolnici 19. avgusta 2003 ubitih 22 humanitarnih delavcev, med njimi tudi vodja misije ZN-a v Iraku in visoki komisar ZN-a za človekove pravice Sergio Vieira de Mello. Približno 150 humanitarnih delavcev je bilo ranjenih. Poleg žrtev napada se mednarodna skupnost na dan humanitarnosti spominja tudi vseh drugih, ki so umrli med izvajanjem humanitarnega dela. Večinoma so to lokalni humanitarni delavci.

Po podatkih Urada ZN-a za usklajevanje humanitarnih dejavnosti (OCHA) je bilo lani po svetu ubitih 261 humanitarnih delavcev, kar je več kot še enkrat toliko kot leto prej, ko jih je bilo ubitih 118. Poleg tega je bilo lani ugrabljenih 78 in ranjenih 196 humanitarnih delavcev.

V vojni med Izraelom in palestinskim islamističnim gibanjem Hamas na območju Gaze pa je glede na poročilo o humanitarnem dostopu v šestih mesecih, od izbruha oktobra lani do marca letos, umrlo več kot 30.000 civilistov, med njimi več kot 150 humanitarnih delavcev, kar je v tako kratkem obdobju brez primere za en konflikt.