"Zdi se mi, da so v tej situaciji, ko je država na neki način zatajila ali pa ne želi videti realne slike v vzgoji in izobraževanju, starši tukaj odločilni," je na novinarski konferenci ob začetku novega šolskega leta dejal glavni tajnik sindikata Sviz Branimir Štrukelj. "Ob začetku šolskega leta zato v imenu naših skoraj 40 tisoč članic in članov poziv staršem; dajte zaupati učiteljstvu, ker v resnici želimo dobro in samo dobro otrokom, ki jih imamo zaupane," je dejal Štrukelj, ki je prepričan, da so starši in učitelji na isti strani.

"Podprite kakovostno javno izobraževanje v tej državi, ker se mu bo sicer zgodilo to, kar se zdaj dogaja javnemu zdravstvu, ko je verjetno že prepozno za to, da bi lahko še obnovili ali se vrnili na tisto, kar smo imeli pred leti," je še dodal Štrukelj, ki opozarja, da je Slovenija v krizi izobraževanja. "Jasno je, da je pomanjkanje učiteljstva in drugega osebja zgolj najbolj očiten izraz te krize, ki pa je sicer bistveno bolj kompleksna," je poudaril. Opozoril je predvsem na pomanjkljivo in nestabilno financiranje. Po njegovih besedah je bila Slovenija, kar se tiče deleža javnih sredstev, ki so namenjena financiranju vzgojno-izobraževalnega sistema, leta 2005 nad povprečjem OECD-ja in EU-ja, zdaj pa je pod njim in v najboljšem primeru stagnira.

Navedel je tudi podatke o staranju učiteljske populacije in pomanjkanje mladih, ki bi se odločali za učiteljski poklic. "Kako ste lahko optimistični ob takih dejstvih. Tu težko razumem, da da lahko še vedno mirno spimo," je pozval politične odločevalce. Pri tem je očitke uperil predvsem na ministra za vzgojo in izobraževanje Darja Feldo, ki se po njegovem mnenju na trenutno situacijo odziva pasivno in neustrezno.

"Lepo je in vse je prav, če v nagovoru ob začetku šolskega leta želi učencem, učenkam, dijakom, učiteljem, učiteljicam dobro in uspešno delo, ampak jaz si želim, da bi povedal, kako bomo reševali probleme, ki so pa vsak dan težji, in to je naloga ministra za vzgojo in izobraževanje," je bil oster Štrukelj. Poudaril je tudi, da bi od ministra pričakoval, da se javno zavzame za položaj učiteljstva v državi in da se bojuje za to, kako bo ovrednoteno učiteljsko delo.

Štrukelj spomnil na obljube premierja Goloba

Prvi korak k spremembam na bolje je po Štrukljevem mnenju prav boljše ovrednotenje učiteljskega dela. "To je prvi pogoj, ki je nujen, ni pa seveda zadosten," je dejal. Drugi nujen ukrep po prepričanju glavnega tajnika Sviza je zagotoviti stabilno financiranje vzgoje in izobraževanja v prihodnjih letih, kar je po njegovih besedah nujno, da "nam tudi javno izobraževanje ne bo ušlo in nam postopoma razpadlo".

Sorodna novica V slovenskih šolah primanjkuje učiteljev

Kot je dejal, bi bila edina rešitev, da se v zakonu določi najnižji možen delež javnih sredstev, ki morajo biti namenjena vzgojno-izobraževalnemu sistemu, podobno kot to velja na raziskovalnem področju ali v visokem šolstvu. "Naš poziv vladi ta trenutek, ko je zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja odprt in se usklajuje, je, da se vanj zapiše tudi ta izjemno pomembna določba o stabilnem financiranju vzgoje in izobraževanja v prihodnjih letih – brez tega pa se ne moremo lotiti resnih vprašanj," je dejal Štrukelj.

Predsednika vlade Roberta Goloba, ki je po besedah sindikalista napovedal, da bo v drugi polovici mandata vlade šolstvu namenjene več pozornosti, pa je Štrukelj pozval, naj "preide od besed k dejanjem".

Nekatere občine z neupoštevanjem normativov v vrtcih varčujejo v škodo otrok

"Vsi v državi priznavajo, da ima Slovenija zelo dobre in kakovostne vrtce oziroma kakovostno vzgojo. Na portalu ministrstva za vzgojo in izobraževanje piše, da je kakovostno izvajanje predšolske vzgoje osnovno vodilo vzgojno-izobraževalnega programa v Sloveniji," je na novinarski konferenci dejala predsednica glavnega odbora in predsednica sindikalne konference predšolske vzgoje Marjana Kolar, zaposlena kot vzgojiteljica v Moravskih Toplicah. Ob tem je opozorila, da je "zelo veliko vprašanje", kako dolgo bo še mogoče zagotavljati kakovostno strokovno delo, saj bo pomanjkanje strokovnega in tehničnega kadra vsekakor povzročilo padec kakovosti.

Kot enega ključnih dejavnikov za kakovostno delo je navedla spoštovanje normativov o številu otrok v posameznih oddelkih in številu strokovnih delavcev. Opozorila je, da jih vrtci upoštevajo, dokler ne pridejo s predlogi do občin, ki so njihovi financerji. "S 1. septembrom se je spremenil pravilnik o normativih za svetovalne delavce v vrtcih na 20 oddelkov. Ugotovljeno je bilo, da je sprememba nujno potrebna, saj se s tem ne le usklajuje stanje izboljšanja normativa po celotni vertikali, temveč v vrtcih zagotovi nujno potreben dodatni obseg opravljanja svetovalnega dela," je pojasnila.

"Končno so začeli veljati nižji normativi za zaposlitev svetovalnega delavca, a financerji so se odločili, da tega ne bodo upoštevali," je opozorila in pojasnila, da pregled stanja kaže, da novega normativa ne upošteva skoraj polovica občin, kar je označila za zelo skrb vzbujajoče. "Sprašujem se, kaj se je zgodilo s pravno državo, če lahko vsak po lastnih interesih presoja, ali bo spoštoval predpise ali ne," je dejala Kolar. Dodala je, da takšen normativ sicer podraži vrtec, a poudarila, da gre za ukrepe, ki so prvovrstno namenjeni boljši obravnavi otrok.

"Ob tem moram biti korektna in povedati, da povsod ni enako in da nekateri župani upoštevajo in spoštujejo zakone in posledično normative," je dodala. Ker pa se normativi ponekod upoštevajo, drugod pa ne, otroci po različnih delih države po njenih opozorilih niso enako obravnavani. "Ali se bo res varčevalo na škodo otrok," je vprašala predsednica sindikalne konference predšolske vzgoje

Čeprav je otrok manj, še vedno velja povišan normativ

Opozorila je tudi, da se varčevanje dogaja tudi pri normativu števila otrok v oddelkih, ki je bil začasno povišan za dva otroka, ko je bilo otrok veliko in je bilo treba sprejeti rešitev, ki ni prispevala h kakovosti vrtcev. "A ta normativ je zdaj, ko je otrok bistveno manj, ko se zaradi zmanjšanja števila zapirajo oddelki, še vedno v veljavi in občine se vrnitvi na zakonski normativ zelo upirajo. Tudi tu varčujejo na račun otrok," je opozorila.

Napovedala je, da bo Sviz vztrajal, da se normativ števila otrok v noveli zakona o vrtcih vrne, kjer je bil, "ker ni več nobenega razloga, razen varčevanja, da bi pri njih še vztrajali". "Borili se bomo za ustrezno financiranje vzgoje in izobraževanja, v pogajanjih za prenovo plačnega sistema v javnem sektorju se bomo borili in se že borimo za ustrezno ovrednotenje pedagoškega, tehničnega, administrativnega in računovodskega dela zaposlenih od vrtcev do univerz," je še dodala Marjana Kolar.

Opozorila o primanjkovanju učiteljev:

"Prejšnji teden so se dogajale kraje učiteljev med ravnatelji."

Sorodna novica "Učitelj, ki dela v trgovini, dobi večjo plačo kot v razredu."

Za stabilen sistem se je zavzel tudi predsednik sindikalne konference osnovnih in glasbenih šol ter zavodov za izobraževanje odraslih Dušan Nemec. "Pomanjkanje učiteljev v Sloveniji ni le alarmanten signal za naš izobraževalni sistem, temveč tudi resna grožnja za prihodnost naših otrok," je poudaril. Prejšnji teden so se po njegovih besedah "v slovenskih šolah dogajale 'kraje', ravnatelji so drug drugemu kradli učitelje".

Eden glavnih razlogov za pomanjkanje učiteljev, a ne edini, so po njegovih besedah relativno nizke plače učiteljev in delovne razmere, ki mnoge odvrnejo od tega poklica. Prav tako pa je ključno za uspešno izobraževanje otrok po njegovih besedah zaupanje staršev v delo učiteljev.

Z njim se je strinjal tudi predsednik sindikalne konference srednjih, višjih šol in dijaških domov Miha Gartner. Po njegovih besedah plača tisoč evrov neto, kolikor dobijo brez malice in potnih stroškov učitelji začetniki, ni nekaj, kar bi mlade po 18 letih šolanja in opravljenem

Sorodna novica "Marsikdo se počuti kot strokovnjak na pedagoškem področju"

strokovnem izpitu motiviralo za to delo. Omenil je tudi problem staranja učiteljev, saj da je v srednjih šolah skoraj polovica učiteljev starejših od 50 let.

Na kadrovsko problematiko je opozorila tudi predsednica sindikalne konference osnovnih šol in zavodov za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami Jelka Horvat. V socialnovarstvenih zavodih, kjer prav tako poteka poseben program vzgoje in izobraževanja, je po njenih navedbah zaposlenega zgolj 40 odstotkov ustreznega kadra.