Poziv Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) " na neki način" predstavlja sindikatovo ovrednotenje enoletnega dela na področju vzgoje in izobraževanja. "To sodbo je treba izreči, ne glede na to, kakšne bodo posledice in ali bo ministrica sploh reagirala na oceno, ki jo bo dobila. Pomembno je, da se ve, kaj zaposleni v vzgoji in izobraževanju o vodenju resorja mislimo, in da to povemo na glas," je na novinarski konferenci dejal vodja Sviza Branimir Štrukelj.

Podpise pod poziv za odstop ministrice za izobraževanje, znanost in šport bodo zbirali izključno med zaposlenimi v vzgoji in izobraževanju, in sicer od srede do petka, 14. maja. Odločitev, ali bodo prispevali podpis, bo tokrat izključno v rokah zaposlenih, je ob tem poudarila predsednica glavnega odbora Sviza Jelka Velički.

Pojasnila je, zakaj so se v sindikatu odločili za ta korak: "Po letu dni, odkar ministrica vodi resor, se je izkazalo, da preprosto ni kos nalogam in da njeno vztrajanje na čelu ministrstva škodi kakovosti vzgoje in izobraževanja."

Kustec: Kar smo sodelovali s Svizom, je bilo narejeno konstruktivno

Na poziv Sviza pa se je ob robu obiska Gimnazije Franceta Prešerna v Kranju odzvala tudi ministrica. "Mi smo v času korone, ki je pravzaprav tudi čas tega vladnega mandata, sprejeli številne tako sistemske kot tudi posebne protikoronske ukrepe, vezane na delovnopravno zakonodajo na področju vzgoje in izobraževanje," je dejala. Ob tem je izpostavila, da so po 12 letih sistemsko spremenili pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju. "Povečali smo proračun, konkretno prav za plače zaposlenih. Tako imamo za to in prihajajoče proračunsko leto v primerjavi z vsemi preteklimi največji proračun," je navedla ministrica.

Dodala je, da so v času epidemije covida-19 omogočili številne nove možnosti zaposlovanja, predvsem v pomoč učiteljem in profesorjem. Sistematizirali so tudi dodatna delovna mesta računalničarjev in pomožnega osebja.

"Trudimo se, ves čas to počnemo v dialogu, v komunikaciji, sledimo potrebam šol in ravnateljev. Tudi vse, kar smo do zdaj sodelovali s Svizom, mislim, da je bilo konstruktivno narejeno, in takšnega načina si želim tudi v prihodnje; torej da predvsem za skupno mizo z enim konstruktivnim dialogom skušamo poiskati še ukrepe in rešitve, ki bodo omogočale še boljše, še bolj kakovostno delo vseh naših zaposlenih v vzgoji in izobraževanju," je sklenila.

Sviz moti, da se ministrica z njimi ni dovolj pogovarjala

Kustec po besedah Jelke Velički ni prednostno izpostavljala niti zagovarjala ciljev, potreb in idej vzgoje in izobraževanja, prav tako ni pokazala volje in pripravljenosti za dialog z zaposlenimi. "Vztrajno je odklanjala in ignorirala naše pozive, da bi lahko odločali pri oblikovanju ukrepov, ki posegajo na področje naše dejavnosti," je poudarila.

Sorodna novica "Avtoritarno ukazovanje vladnih predstavnikov preseglo vsako mejo"

Po njenem mnenju je odklanjanje spoštljivega in enakovrednega dogovarjanja eden od ključnih razlogov, da so se ukrepi v šolskem polju sprejemali prehitro, bili velikokrat nedorečeni ali celo zgrešeni in škodljivi. Ob tem je opozorila, da so bili šole in vrtci vsekakor zaprti predolgo, velike posledice pa se in se še bodo kazale v celotnem vzgojno-izobraževalnem sistemu.

Ministrici je med drugim še očitala, da je po eni strani idealizirala kakovost izobraževanja na daljavo, po drugi pa se je "do učiteljev vedla skrajno žaljivo, ko je namigovala, da do epidemije covida-19 nismo znali prižgati niti računalnika".

Ravnanje Simone Kustec jih je po besedah Jelke Velički pripeljalo do vprašanja, kdo pravzaprav vodi resor izobraževanja. "Ona po vsej verjetnosti ne," je sklenila.

Štrukelj: Nimamo več izobraževalne politike

Tudi Štrukelj je opozoril na to, da v zadnjem letu nimamo več izobraževalne politike oziroma se ta oblikuje zunaj resorja vzgoje in izobraževanja. "Zelo arbitrarno in naključno jo enkrat vodi predsednik vlade, drugič minister za zdravje ..." je dodal.

Ta problem po njegovi presoji najbolje ilustrira "bizarna izjava" ministrice, da se bodo zadeve uredile same po sebi. "To izjavo je treba brati drugače: vemo, da se stvari ne urejajo same po sebi, ampak jih urejajo drugi," je še opozoril Štrukelj. Kot je dodal, največja žrtev neustreznega odnosa do izobraževanja niso zaposleni, ampak so to otroci, učenci, dijaki in študenti, ki bodo plačali nepotrebno visoko ceno.