Pooblaščena skupina Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) je namreč novembra lani, torej takoj po t. i. aferi Dars, ki je izbruhnila konec lanskega oktobra, opravila izredni in nenapovedan nadzor na Generalni policijski upravi (GPU) ter od policije zahtevala vpogled v izvajanje prikritih preiskovalnih ukrepov. Zahtevala naj bi tudi informacije, ali se ti ukrepi izvajajo v obliki prisluškovanja nad konkretnimi telefonskimi številkami vpletenih v to afero, med katerimi so tudi vidni člani NSi-ja.

Sorodna novica Žakelj se brani: Resen sum o povezavah med Gibanjem Svoboda in vrhom policije.

Predsednik Knovsa Janez Žakelj je aprila letos sicer sprva zatrjeval, da so bile prijave podane anonimno, nato pa je dejal, da je bil vir zaščiten. Medtem pa portal 24 ur danes poroča, da prijave, na podlagi katerih je sledil nadzor na policiji, ne obstajajo.

Žakelj: Prijave so bile

"Prijave so bile in preverili smo zakonitost delovanja oziroma uporabe skritih preiskovalnih ukrepov," je v tokratni izjavi zatrdil Žakelj. Obenem je poudaril, da tako poslovnik DZ-ja kot zakon ne določata, na kakšen način mora biti podana prijava oz. kot se je izrazil, kako mora biti ta "postavljena". "Kot predsednik sem imel te številke ljudi, ki so domnevali, da se jim prisluškuje. Posredovali so mi jih člani komisije in naredil sem, kot je predpisano po zakonu," je dejal.

Na izrecno novinarsko vprašanje, kje, če torej ne v DZ-ju, so zapisane prijave, pa Žakelj ni odgovoril, dejal je le, da "zapisnik nadzora jasno pove, katere so te številke". Obenem je še poudaril, da je osnovna naloga Knovsa, da preverja zakonitost delovanja tako Sove kot policije, zato ga kot predsednika Knovsa skrbi, da so omenjene telefonske številke "ušle" s policije.

Uranič: Žakelj naj resno razmisli o odstopu

V koalicijskih Svobodi in Levici medtem ocenjujejo, da vsi indici kažejo na politično zlorabo omenjene nadzorne komisije. Poslanec Svobode, sicer tudi član Knovsa Teodor Uranič je zatrdil, da sam teh prijav ni videl, z njimi ni bil seznanjen, jih je pa tudi sam zahteval že konec aprila. Tako meni, da je šlo pri novembrskem nadzoru Knovsa na policiji za politični interes NSi-ja.

Hkrati je Žaklja pozval, naj resno razmisli o odstopu s čela Knovsa, zgodbi pa je po Uraničevih besedah nujno priti do konca. "Enkrat imamo podatke, enkrat jih nimamo, enkrat so anonimni, enkrat so javni podatki, potem, da sploh ne obstajajo. To je takšno izmišljevanje, da res zahteva preiskavo," se je Uranič še obregnil ob dozdajšnje izjave Žaklja.

V Levici pa so ob tem kot ključno poudarili, da je "vsakršna instrumentalizacija tako pomembnega organa, kot je Knovs, v partikularne interese nedopustna". Po besedah vodje poslancev Mateja Tašnerja Vatovca je veliko indicev, da je "nekaj šlo narobe", zato v prihodnjih dneh pričakuje dodatno razjasnitev okoliščin. "Če se bo dejansko potrdilo, da je šlo za zlorabe, bo verjetno treba terjati odgovornost tistih, ki so v to vpleteni," je poudaril.

Kritični so tudi v SDS-u

V opozicijskem SDS-u, kjer sicer v tem sklicu DZ-ja v Knovsu s svojimi člani ne sodelujejo, pa menijo, da je bil Knovs pri izvajanju omenjenega nadzora nespreten. "Knovs ima pristojnosti, lahko bi to naredil malo bolj prefinjeno in mogoče so bili poslanci NSi-ja malo nespretni. Neposredno so zahtevali, ali se prestreza komunikacija teh številk, lahko bi pa enostavno rekli, da zahtevajo vpogled v vse odredbe, nastale pod vlado Roberta Goloba, in bi prišli do istega rezultata," je opozicijskim kolegom namignil poslanec SDS-a Žan Mahnič.

V samem nadzoru tako ne vidi težave, je pa po njegovem mnenju težava, "če greš tja povprašat o določenih zadevah z namenom, da bi to delil naprej oziroma morda opozoril tiste, ki se jim prestreza telefonske komunikacije, naj bodo vendarle previdni". Predsedniku Knovsa Žaklju pa je ob tem na srce položil še, da bi bilo dobro določeno zgodbo od začetka do konca peljati z enakimi trditvami, ne pa jih vmes spreminjati.

Urška Klakočar Zupančič: DZ-ju še vedno manjka integriteta

Predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič pa je dejala, da sama ne more s prstom kazati na nikogar ali se izrekati o delovnih telesih DZ-ja, v delovanje katerih sama ni vpeta. Poudarila pa je, da morajo poslanci delovati zakonito, pošteno, svoje pravice pa uporabljati transparentno in skladno z namenom, ne pa za obračunavanje med političnimi strankami. Obenem je opozorila, da državnemu zboru še vedno manjka integriteta, zavedanje, da morajo poslanci delati za dobrobit državljanov. Za dobrobit teh bi bil čas, da se politično preigravanje umakne, je sklenila.