Večkrat smo priča novicam, da je udeleženec prometne nesreče pobegnil s kraja dogodka in s tem ogrozil življenje drugih udeležencev. Vsi smo obvezani nuditi prvo pomoč ob nesrečah, kar je določeno v 135. členu Zakona o varnosti cestnega prometa. Zapisano je, da mora vsakdo pomagati pri prometni nesreči, če je treba rešiti človeško življenje ali preprečiti ogrožanje drugih udeležencev cestnega prometa.

Kar koli storimo, je bolje kot nič
Oživljanje in drugi postopki nujne medicinske pomoči v prvih minutah odločajo o preživetju. Osnovne postopke oživljanja bi moral poznati vsak, zdavnik Primož Aplenc pa je poudaril, da je tudi vsak poskus oživljanja ponesrečenca boljši, kot če ne storimo ničesar. To velja predvsem za oživljanje v slučaju zastoja srca, na urgentni službi namreč ugotavljajo, da je oživljanje veliko uspešnejše, če očividci ukrepajo, pa čeprav postopki prve pomoči niso popolnoma pravilni. A žal se zgodi, da da ljudje ne storijo ničesar.

Marsikdaj se namreč bojijo, da bo njihovo nestrokovno ukrepanje ponesrečenca še dodatno poškodovalo, kar bi pozneje lahko pripeljalo do tožbe proti njim. Čeprav so se takšne tožbe res že zgodile, Aplenc meni, da so nepotrebne. Ob tem še enkrat opozarja, da je na primer pri zastoju srca bolje, da poškodovancu pomagamo, čeprav nepravilno, kot pa da ne storimo ničesar. Namen, da bi nekomu pomagali, namreč zasenči vse morebitne nepravilnosti postopanja.

Znanje o prvi pomoči je treba obnavljati
V mariborskem Rdečem križu so nam povedali, da velikokrat sodelujejo v posameznih akcijah in v sklopu teh prirejajo brezplačne tečaje prve pomoči. Obisk je žal skromen, čeprav imajo splošen vtis, da je znanje ljudi o nudenju prve pomoči nezadovoljivo. Poudarjajo, da je nujno pomembno obnavljati znanje, ki smo ga dobili na tečajih v šolah oziroma ob opravljanju vozniškega izpita. Skozi leta so se namreč postopki oživljanja spremenili, sprejete so bile nove evropske direktive, ki določajo, kako nuditi prvo pomoč. Znanje o prvi pomoči ni pomembno le zato, da bomo pomagali drugim ob nesrečah, ampak da bomo znali pomagati tudi sebi, ko se nam pripeti nezgoda, ko prepoznamo simptome morebitne srčne kapi in da bomo znali usmerjati druge, kako naj nam pomagajo.

Razne akcije poskušajo ozaveščati
Takojšnja pomoč je pomembna tudi pri drugih zdravstvenih zapletih. Povprečno deset ljudi dnevno prizadene nenadni srčni zastoj, zato v Sloveniji vsak dan umre pet do šest ljudi. Le slaba petina očividcev, ki so prisotni kar v 90 odstotkih primerov, sploh poskusi oživljati bolnika. To je najbrž tudi razlog, da preživi le nekaj odstotkov bolnikov. Prav zato je Val 202 pretekli teden pripravil akcijo “Sekunde rešujejo” in organiziral brezplačne tečaje prve pomoči v 30 krajih po Sloveniji. Kot so povedali, je bil odziv zelo velik. To kaže, da se vse bolj zavedamo, da za svoje zdravje in zdravje ljudi okrog nas, lahko največ storimo sami.

Vsi lahko najdemo dodatne podatke, predstavitve in nasvete o hitrem in pravilnem ukrepanju ob nesrečah. Veliko podatkov je dostopnih tudi na internetu, Rdeči križ pa v sodelovanju z drugimi organizacijami pripravlja delavnice in tečaje. Septembra bo Rdeči križ Ljubljana pripravil že drugo akcijo Prva pomoč - pomagam prvi, kjer bodo za vse laike na voljo brezplačni tečaji prve pomoči.

Ana Svenšek