Tanja Fajon je prva ženska na čelu SD-ja, ki so ji delegati podelili drugi mandat. Vodenje stranke je začasno prevzela maja 2020 po odstopu Dejana Židana, oktobra pa je na kongresu dobila polni mandat predsednice. Danes (sobota) pa so ji delegati podelili še drugi polni mandat na čelu stranke.

Po potrditvi je povedala, da ji je podpora, izkazana na kongresu, utrdila položaj, kar da je pomembno, da stranka "enotno stopi na pot". A glede na prejete glasove je jasno, da povsem enotne podpore delegatov le ni dobila. "Ne želim biti absolutna vladarka in rada sprejemam kritike," je ob tem dodala. Veljavno je danes o predsednici glasovalo 370 delegatov, podporo jih ji je izrazilo 329. Zato pravi, da bo morala vložiti še dodaten napor, da prepriča tudi tiste, ki ji danes morda niso zaupali. Poudarila je, da stranka v svojem imenu nosi besedo demokracija, kar pa po njenih besedah pomeni, da lahko vsak pove, kar misli. A je ob tem večji izziv vsa ta mnenja dati na "skupni imenovalec". Zato meni, da je SD med strankami, ki jo je zaradi velikosti in raznolikosti mnenj najtežje voditi.

Z mesta glavnega tajnika SD-ja pa se poslavlja Dejan Levanič, nasledil ga bo sekretar SD-ja Ljubljana Klemen Žibert. Ta je v svoji predstavitvi pred glasovanjem kot cilj napovedal stranko na naslednje državnozborske volitve popeljati brez dolgov.

Podpredsedniška mesta so delegati podelili vodji poslanske skupine SD-ja Janiju Predniku, evropskemu poslancu in dosedanjemu podpredsedniku stranke Matjažu Nemcu, poslanki in podpredsednici DZ-ja Meiri Hot ter generalni sekretarki ženskega foruma Miji Javornik.

Kandidirala je tudi pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan, a ni bila izvoljena. Prav tako podpore ni dobil minister za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Aleksander Jevšek. Predsednica Fajon takšne odločitve delegatov ne vidi kot nezaupnice, po njenih besedah oba ministra delata "izjemno dobro", članstvo pa jima zaupa.

Delegati so izvolili tudi člane predsedstva SD-ja in nadzornega odbora stranke.

Sorodna novica Na sobotnem kongresu SD-ja v bitko za podpredsedniško mesto tudi Jani Prednik

"Sila družbenih sprememb"

Predsednica SD-ja Tanja Fajon je v nagovoru še pred glasovanjem delegatom izrazila prepričanje, da so Socialni demokrati "danes pomembna sila družbenih sprememb". Prepričana je, da stranka postaja vse močnejša, zato se ne sme vrteti v iskanju lastnih napak, temveč se bolj zavedati tega, kar delajo dobro, in pri tem vztrajati.

V nagovoru se je v uvodu ozrla na čas pred dvema letoma, ko je prevzela vodenje Socialnih demokratov. Pričakovanja so bila takrat velika, danes pa jih je zamenjalo prepričanje, da stranka zmore, je dejala. Pot do tega je bila po njenih besedah naporna, polna vzponov in padcev.

Izidi na državnozborskih volitvah, ki so Socialnim demokratom prinesle tri poslanska mesta manj kot v preteklem sklicu parlamenta, so bili razočaranje, priznava predsednica SD-ja. Izida ne želi olepševati, prepričana pa je, da je bil vsak glas težko prigaran, plod trdega dela in samozavesti, da delajo za pravo stvar.

Ob tem tudi zavrača očitke, da stranka išče svojo identiteto. "Mi svojo identiteto že imamo, to želimo in moramo upravljati sami," je poudarila. Hkrati je zatrdila, da Socialni demokrati ne bodo klonili zaradi tistih, ki "v stranki namenoma ustvarjajo razkole, pa tudi ne zaradi tistih, ki v naši stranki iščejo kratkoročne koristi, ob 'boljši' priložnosti pa se od nas oportuno odvrnejo".

Prepričana je, da se Socialni demokrati krepijo, od stranke same pa bo odvisno, ali bodo ta potencial prepoznali in se nanj oprli ali pa iskali razloge, zakaj ne zmorejo. Ob tem je izpostavila delo celotne poslanske skupine in ministrske ekipe, kjer "se trudijo čim učinkoviteje odpraviti škodo prejšnje vlade", ob tem pa uresničiti tudi svoje programske cilje. Te so po njenih besedah ob vstopu v vlado Roberta Goloba prenesli tudi v koalicijsko pogodbo. Sama pa pričakuje, da bodo s koalicijskima partnericama, Gibanjem Svobodo in Levico, izpeljali "korenite spremembe", ki bodo med drugim prinesle višje pokojnine in plače, odpravljale prekarnost in povečale dostop do stanovanj za mlade.

Ob vstopu v jesen, obarvano z volitvami, pa je Fajon še pozvala prisotne k dejavni kampanji in udeležbi na lokalnih in predsedniških volitvah, pa tudi glasovanju o zakonodajnih referendumih. "Verjemimo v svoj glas, glas Socialne demokracije. Kajti Socialni demokrati nismo za enkrat, socialni demokrati smo za vedno," je sklenila Fajon.

Brglez: Po predsedniških volitvah ne bom delal sramote državi

Delegate je nagovoril tudi kandidat za predsednika republike Milan Brglez, ki ga poleg stranke SD podpira še Gibanje Svoboda. Poudaril je, da po predsedniških volitvah ne bo pozabil, "čigav je", in da ne namerava delati sramote državi, Slovencem ali tistim, ki so ga podprli.

Pojasnil je, da se je za poznejši vstop v bitko za mesto predsednika republike odločil, ker je povezovanje različnih polov v Sloveniji izjemno zahtevno in je čakal na primerne politične pogoje. Sam si je želel podporo celotne koalicije, ne le Socialnih demokratov. V svoji karieri se je naučil, kako se najprej povezati levi politični pol, nato sredino, nazadnje pa se povezovati tudi s "tistimi pametnimi konservativci, s katerimi se da pogovarjati", je dejal.

V svojem govoru je med drugim nekaj ostrih besed namenil sokandidatki Nataši Pirc Musar, saj je poudaril, da je neodvisen od tranzicijskega kapitala, kar je eden od očitkov kandidatki Pirc Musar. "Nisem mislil nobenega napadati, ampak ko me pa nekdo začne napadi, pa seveda vrnem (...)," je medijem pojasnil po govoru. Po njegovih besedah mu je Pirc Musar očitala, da se v evropskem prostoru ni dovolj oglašal.

Obljublja, da se bo ob kršitvah ustavnega reda vedno oglasil: "Ni ga takega, ki ga ne bom zaustavil, ne glede, ali se piše Janša, Golob ali Fajon, mi je čisto vseeno." Trenutna vlada je po njegovem mnenju najbolj socialno demokratska v zgodovini Slovenije, prav tako koalicijska pogodba med strankami v vladi. "Pa ni vrag, da ne bi iz tega znali narediti največ, kar je mogoče," je poudaril.

Sorodna novica Županski kandidat Gibanja Svoboda v Mariboru je nekdanji direktor UKC-ja Maribor Vojko Flis

Mesec: Zmožni smo sodelovanja

Na kongres so v SD-ju povabili tudi prvaka koalicijskih partneric, predsednika Gibanja Svoboda in premierja Goloba ter koordinatorja Levice Luko Mesca, a se zaradi obveznosti kongresa nista udeležila. Mesec je sicer zbrane nagovoril v videonagovoru. Kot je dejal, je med strankama nekaj razlik, a so s sodelovanjem v opoziciji in vstopom v vlado pokazali, da so zmožni sodelovanja. Računa, da bodo v prihodnjih letih iz Slovenije naredili nekaj drugega, kot je bilo to, kar "smo gledali zadnjih 30 let".

Golob je medtem svojo odsotnost opravičil, je pred kongresom dejala Fajon. Očitke, da Gibanje Svoboda s svojo zmago razgrajuje SD, tudi s prevzemanjem posameznih kadrov, nazadnje kandidata za mariborskega župana Vojka Flisa, je predsednica SD-ja zavrnila. Kot je dejala, prestopi v politiki niso posebnost, sama pa tudi ne izključuje možnosti, da bi se zgodili prestopi v obratni smeri.

Sorodna novica Županja Ptuja Nuška Gajšek: Skregani še nikoli niso nikamor prišli

Delegate pa je nagovorila tudi ptujska županja Nuška Gajšek. Spomnila je na napovedi, da prihajajo težki časi, ljudje pa ob tem ne zaupajo politiki, da dela v dobro ljudi in da jo vodi širši družbeni interes. "Danes je priložnost, da se pogledamo v ogledalo. Če nam ni všeč, kar vidimo, je čas, da naredimo korak v drugo smer, na pot, po kateri bomo ponosno stopali," je dejala in socialni demokraciji zaželela, da ostane zvesta sebi in svojim ljudem.

Predsednica Socialdemokratske stranke Avstrije Pamela Rendi-Wagner pa je videonagovoru poudarila, da je naloga socialnih demokratov, da skušajo najti pravične načine, kako razdeliti breme prihajajočih kriz. "Vi ste razlog, da v Sloveniji odločitve temeljijo na solidarnosti," je dejala in stranki zaželela srečo na prihajajočih predsedniških in lokalnih volitvah.

Kaj članstvo meni o položaju stranke in izidu volitev

V razpravi na kongresu je bilo slišati tudi razočaranje nad izidom na aprilskih volitvah, kjer so dobili sedem mandatov. V stranki, ki se je v volilni boj podala s precej višjimi ambicijami, so se tako po volitvah kresala mnenja o doseženem izidu, v delu članstva sta vladali precejšnje razočaranje in nezadovoljstvo. Nekaj kritik je med drugim letelo še na oddaljenost stranke od terena, zaznati pa je bilo tudi pozive k umiritvi strankarskih trenj in strnitvi vrst.

Glavni tajnik SD-ja Dejan Levanič, ki se zdaj s te funkcije poslavlja, saj se za ponovno kandidaturo ni odločil, je v razpravi med drugim poudaril, da so se na letošnje parlamentarne volitve podali z dvema ciljema, in sicer zamenjati "napačno in nevarno oblast" in z zmago ustvariti možnosti za dva mandata velikih sprememb. Meni, da imajo dober program, s katerim so vstopili v vlado in ji dali "socialdemokratsko vsebino". V koaliciji tako po njegovih besedah poskušajo po najboljših močeh poskrbeti za varnost, blaginjo in razvoj v zahtevnih mednarodnih in gospodarskih okoliščinah. "Ker pa imamo tudi omejeno moč, moramo velikokrat v interesu države stisniti zobe," je še dodal.

V vodstvu stranke sicer na tezo, da se je stranka zaradi teže Gibanja Svoboda izgubila, ne pristajajo. Ministrica Švarc Pipan je ob tem v izjavi za medije dejala, da je SD sicer res manjšinski koalicijski partner, a da je v koalicijsko pogodbo prelit velik del programa stranke.

Tudi Prednik je dejal, da so Socialni demokrati steber koalicije, kot so bili tudi v preteklih koalicijah, v katerih so sodelovali. Prepričan je, da so vsebinsko močna stranka, brez katere koalicija ne more obstati, česar se zaveda tudi premier Golob.

Glede prihodnosti stranke pa je dejal, da se mora ta vrniti h koreninam, torej članstvu na terenu. Na to je v preteklosti že opozarjal, zdaj pa meni, da se bo ob verjetni izvolitvi na mesto podpredsednika stranke to zavedanje okrepilo tudi v vodstvenih strukturah stranke.
Delegati so danes sprejeli spremembe statuta. Ena od vidnejših je denimo izvedba volilnega kongresa na vsake štiri leta oz. najpozneje leto dni po državnozborskih volitvah, in ne že po pol leta, kot je veljalo do zdaj. Spremembe se nanašajo tudi na natančen zapis imena in znaka stranke ter kandidate stranke za državnozborske in evropske volitve, ki bodo lahko v primeru oblikovanja skupne kandidatne liste tudi člani drugih strank, in ne le člani SD-ja.

Delegati so sicer predlagali več amandmajev, ki pa so bili vsi zavrnjeni, s čimer pa del delegatov ni bil zadovoljen. Ena od delegatk je zato predlagala, da bi v enem letu po današnjem kongresu izpeljali statutarni kongres, na katerem bi obširneje razpravljali in odločali o spremembah statuta, te se bodo večinoma nanašale na organiziranost stranke. Sklep so delegati z veliko večino podprli.