Soglasje h kandidaturi za predsednika stranke so podali trije kandidati, ki so v preteklih dneh to tudi že sporočili javnosti, in sicer vodja poslanske skupine SD-ja in sedanji podpredsednik stranke Jani Prednik, evropski poslanec Milan Brglez ter župan Ajdovščine Tadej Beočanin.

Hipotetično se lahko prijavi še kdo, saj statut SD-ja določa, da lahko kandidaturo za posamezne funkcije kandidati vložijo tudi še na samem kongresu stranke, če jih pri tem podpre tretjina delegatov.

Kongres skladno s statutom voli tudi dve podpredsednici in dva podpredsednika stranke. Za mesto podpredsednic se bodo potegovale ministrica za pravosodje Andreja Katič, poslanki Meira Hot in Bojana Muršič, podžupanja občine Velenje Aleksandra Vasiljevič, pa tudi Elizabeta Koštric, Jerneja Kreuh in Mirjana Ribič. Za mesto dveh podpredsednikov pa se bodo potegovali evropski poslanec in sedanji podpredsednik Matjaž Nemec, predsednik Mladega forum Luka Goršek in poslanec Damijan Zrim. Na seznamu kandidatov so še župan Tolmina Alen Červ, strokovni sodelavec poslanske skupine SD-ja Gorazd Prah in direktor Krajinskega parka Ljubljansko barje Janez Kastelic.

Za mesto glavnega tajnika se bo potegovalo pet kandidatov, in sicer nekdanji minister za kulturo Dejan Prešiček, nekdanji vodja Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) Sebastjan Selan, župan Jesenic Peter Bohinec, vodja kabineta pravosodne ministrice Katičeve Živa Živkovič in Martin Rudnik.

Predlog kandidatne liste bo še ta teden potrdilo tudi predsedstvo SD-ja in ga nato poslalo v razpravo članstvu.

Tanja Fajon se ne bo potegovala za ponovno izvolitev

Tanja Fajon je v svojem pismu zapisala, da se na aprilskem kongresu ne bo potegovala za vodstvo. "Prišel je čas, da izvolimo novo vodstvo, da našo stranko povežejo sveže zamisli in da se z drznimi koraki lotimo izzivov, ki so pred nami. Danes je prvi pomladni dan, z nekaj simbolike verjamem, da je pomlad priložnost za nov začetek. Naj bo torej prvi pomladni dan tudi moje sporočilo optimizma, da zmoremo," je zapisala.

Dodala je še, da njena pripadnost skupnim vrednotam ostaja in da bo še naprej dejavno prispevala k delu stranke. V sporočilu se jim je zahvalila za izkazano zaupanje, predanost, delo in pogum. "Nemalokrat smo premostili težka obdobja političnih turbulenc, se zoperstavili poskusom nasprotovanja, rušenja in vendar smo vztrajno utirali pot ljudem v prihodnost napredka in razvoja.”

V izjavi za medije je dodatno povedala, da je s to odločitvijo prevzela del odgovornosti za omajano zaupanje v stranko. "Nisem nekdo, ki se oklepa. Sem nekdo, ki se bori. Predvsem mi je mar za to stranko, živim za to stranko, to so moje življenjske vrednote in tako bom delovala tudi naprej."

"V kakšni kondiciji jo zapuščam? Zagotovo ne najboljši, ampak mislim, da smo ven iz najhujšega, da je to priložnost za nov začetek, in to iskreno želim stranki."

Novinarka TV Slovenija Tanja Gobec je dejala, da po neuradnih informacijah Tanja Fajon ostaja v vladi na položaju zunanje ministrice, ni pa znano, ali bo ostala tudi podpredsednica vlade. Tanja Fajon je na to temo za medije dejala: "Saj sploh ni razprave o menjavi resorja. Mislim, da se nismo doslej nikjer pogovarjali, da bi kogar koli menjali. Tudi ni nobene potrebe po tem."

Prednik si želi pomladitve v stranki

Vodja poslancev Prednik med cilji izpostavlja "vsebinsko pozicioniranje" SD-ja, želi si tudi pomladitve generacij. "Tudi sam seveda vidim stranko kot tvorni del koalicije. Z dosedanjim delom smo to nalogo opravljali in tako bo tudi naprej," je zatrdil v današnji izjavi za medije po rednih koalicijskih usklajevanjih.

Si pa želi generacijskega preskoka znotraj SD-ja in pomladitve ekipe. "Ta želja pri meni seveda ni nova, to sem zagovarjal že pred leti in mislim, da lahko naredimo ta generacijski premik in ljudem pokažemo, da imamo v socialni demokraciji ogromno potencialnih politikov mlajših generacij," je pojasnil Prednik. Koga bi si želel videti v svoji najožji ekipi, sicer še ne razkriva. Kot je poudaril, so posamezniki na vodstvenih funkcijah SD-ja nanje voljeni individualno, mandat jim podelijo delegati na kongresu.

O tem, v kakšni kondiciji se stranka po aferi s sodno stavbo podaja nanj, pa je dejal, da bi morda lahko bili zgled tudi nekaterim drugim strankam v zgodovini. "Odzvali smo se tudi z izrednim kongresom, volili bomo celotno novo vodstvo. To se nam je kot stranki zdelo edino higienično in prav, da ljudem pokažemo, da znamo opraviti samorefleksijo in da bodo člani odločili, kdo bo njihov nov lider," je poudaril.

Ob morebitni zmagi sicer za zdaj Prednik sprememb v ministrski ekipi ne napoveduje. Meni, da vsi štirje ministri iz vrst SD-ja dobro opravljajo svoje delo in izpolnjujejo cilje v koalicijski pogodbi, zato kadrovskih menjav v prihodnje ne pričakuje.

Ob tem se je Tanji Fajon zahvalil za njeno delo na čelu stranke. Ocenil je, da je stranko v težkih okoliščinah vodila po svojih najboljših močeh. Sam jo je sicer leta 2020 neuspešno, a vendarle s skoraj tretjinsko podporo delegatov izzval za predsedniško mesto. Tik pred zadnjim kongresom, oktobra 2022, pa se je odločil, da soglasja ne bo podal.

Prednik je pozdravil, da se tokrat za mesto na čelu SD-ja poteguje več kandidatov, saj to po njegovem mnenju kaže, da ima SD "dolgo klop" za vse funkcije v stranki. "Vsi trije imamo enake možnosti za uspeh, odločilo bo članstvo," je še sklenil.

Beočanin: Stranka je "ranjena"

Glede svoje možnosti za uspeh je suveren tudi župan Ajdovščine. Kot je dejal za STA, se je v kandidaturo podal predvsem v veliki želji, da socialno demokracijo pripeljejo do točke, ki ji pripada. "Prepričan sem, da naši programi sežejo bistveno višje in da lahko z energijo in izkušnjami, ki jih lahko ponudim, socialni demokraciji vrnemo to mesto," je poudaril.

Priznava sicer, da je stranka "nekoliko ranjena", a je optimističen, da se bo "ta rana zelo hitro zacelila". Meni, da je afera ob nakupu stavbe za potrebe sodišč na Litijski močno aktivirala članstvo SD-ja, na čemer velja tudi graditi. "Stranka je zelo povezana, želimo si ponovnega vzpona socialne demokracije. Verjamem, da nam bo to s sodelovanjem in energijo, ki se je nabrala v zadnjih mesecih, tudi uspelo," je prepričan. V preteklosti je namreč sam najbolj pogrešal učinkovitost pri izvajanju strankarskih politik in doseganja zadanih rezultatov.

Tudi Beočanin v primeru izvolitve ne napoveduje sprememb v ministrski ekipi. Kot je spomnil, so mu volivci na zadnjih lokalnih volitvah zaupali poln mandat za vodenje ajdovske občine in tej odgovornosti ne namerava pobegniti.

Brglez svoje kandidature še ni komentiral

Doslej še edini znani protikandidat Prednika in Beočanina, Brglez, medtem svoje odločitve za kandidaturo še ne komentira, to naj bi storil v prihodnjih dneh. Ob odločitvi za kandidaturo je sicer zapisal, da se je za ta korak odločil po pogovoru s številnimi člani in lokalnimi odbori stranke.

Po aferi s sodno stavbo je SD izgubil podporo

Stranka na aprilski kongres odhaja po tistem, ko jo je močno zatresla omenjena afera ob nakupu sodne stavbe, kot ugotavlja tudi Tanja Fajon. Ta je s čela ministrstva za pravosodje odnesla ministrico Dominiko Švarc Pipan, ki je po večtedenskem razčiščevanju in razkrivanju vpletenosti tudi nekaterih članov SD-ja odstopila z ministrske funkcije, še pred tem pa izstopila iz stranke.

S funkcije je odstopil tudi glavni tajnik SD-ja Klemen Žibert. Očitki o korupciji in vpletenosti v sporni posel so se zgrnili tudi nad stranko, ki je močno izgubila v javnomnenjski podpori, predsednica Fajon pa je strmoglavila na sam rep lestvic ocene dela politikov.

Fajon leta 2020 nasledila Židana

Predsednica Socialnih demokratov je Tanja Fajon postala leta 2020, nasledila je Dejana Židana. Za poslanko v Evropskem parlamentu je bila izvoljena trikrat, zadnji mandat pa ji je zaradi izvolitve za poslanko v državnem zboru leta 2022 zaradi nezdružljivosti funkcij potekel. Tanja Fajon je sicer ministrica za zunanje in evropske zadeve.

Tanja Fajon je sicer na politični parket stopila leta 2009, ko je bila na listi SD-ja izvoljena za evropsko poslanko. Tedaj še ni bila članica stranke, a ji je uspel preboj na evropski parket, kjer je nato zgradila kariero v evropski politiki. V Evropski parlament je bila namreč izvoljena tudi leta 2014, ko je s preferenčnimi glasovi premagala nosilca liste in tedanjega predsednika stranke Igorja Lukšiča, leta 2019 pa je bila uspešna tudi kot nosilka liste SD.