Ureditev teh vprašanj ostaja sestavni del zunanjepolitičnih prioritet Slovenije, je dejala v videoizjavi in poudarila odločenost Slovenije, da bo s tem ciljem še naprej spodbujala reden dialog držav naslednic na vseh ravneh, tako strokovnih kot političnih, so v sporočilu za javnost zapisali na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve.

Kot ključen namen prizadevanj za ureditev vprašanj nasledstva pa je poudarila zavedanje, da je uveljavitev dogovorov in izpolnitev sporazuma sestavni del vladavine prava, ki je za Slovenijo zelo pomembna.

Za polno uresničitev sporazuma si prizadeva tudi v kontekstu širitve Evropske unije na Zahodni Balkan, saj brez ureditve odprtih vprašanj preteklosti ni mogoče zagotoviti trdnih temeljev za sobivanje in tvorno sodelovanje držav naslednic v EU.

Zavezujoč dokument

Ministrstvo je spomnilo, da je sporazum o vprašanjih nasledstva prvi mednarodnopravni zavezujoči dokument, ki je potrdil razpad nekdanje Jugoslavije in nastanek petih suverenih, enakopravnih držav naslednic na njenih tleh. Njegov glavni cilj je ureditev medsebojnih pravic in obveznosti med petimi naslednicami glede vprašanj nasledstva po nekdanji skupni državi v skladu s pravili mednarodnega prava.

Na Dunaju so ga 29. junija 2001 podpisali zunanji ministri Slovenije, Hrvaške, BiH, takratnega ZRJ-ja (pravna naslednica je Srbija) in Makedonije (zdaj Severna Makedonija). Veljati je začel 2. junija 2004, potem ko ga je zadnja ratificirala Hrvaška.

Kaj vse je dobila Slovenija?

MZEZ je poudaril tudi, da je Slovenija na podlagi sporazuma prevzela v last vse nepremično in premično premoženje nekdanje SFR Jugoslavije, ki je bilo na območju Slovenije v času njene osamosvojitve. Prevzela je 13 diplomatsko-konzularnih predstavništev (DKP), po skupni prodaji nekaterih DKP pa dobila skoraj 12 milijonov evrov. Prevzela je več kot 230 umetniških del slovenskih avtorjev, ki so bila v DKP-ju v tujini, iz razpoložljivega finančnega premoženja SFRJ-ja pa je dobila okoli 220 milijonov evrov. Prevzela je tudi več kot 100 izvirnikov mednarodnih pogodb, katerih depozitar je bila SFR Jugoslavija, ki se nanašajo izključno na ozemlje Slovenije. Prevzela je tudi 13 izvirnih zapisov slovenskih celovečernih filmov.

Na ministrstvu so še dodali, da bo Slovenija v okviru nadaljnjih prizadevanj za polno uresničitev sporazuma posebno pozornost še naprej namenjala vprašanju predmetov kulturne dediščine, vključno z nasledstvom arhivov ter neoviranim dostopom do njih. Nadaljevala bo tudi dejavnosti na področju razdelitve morebitnih še obstoječih dolgov do tretjih držav ali mednarodnih organizacij.