Protikorupcijska komisija preiskuje podjetje, ki ni v večinski državni lasti, kar presega njihove pristojnosti, je na tiskovni konferenci dejal Tanko in dodal, da je tudi poslovnik KPK-ja v neskladju z zakonom o upravnem postopku. "Predlagamo, da se razveljavi del ali cel zakon in poslovnik KPK," so zapisali na Twitterjevem profilu stranke.

Skupina 36 poslancev je vložila zahtevo za presojo ustavnosti Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Zakonu očitajo neskladje z 2., 15., 21., 22., 23., 25. in 135. členom ustave.

Zahtevo podpisal tudi Roberto Battelli
Pod zahtevo, ki so jo vložili v sredo, so se poleg celotnih poslanskih skupin SDS-a in NSi-ja podpisali tudi poslanec SLS-a Franc Pukšič, poslanec DL-ja Bojan Starman, poslanec narodne skupnosti Roberto Battelli ter vsi trije nepovezani poslanci. Kot je pojasnil Tanko, predlagajo, da ustavno sodišče zahtevo obravnava prednostno, prav tako pa predlagajo tudi zadržanje izvrševanja zakona do odločitve ustavnega sodišča.

Poročilo protikorupcijske komisije po Tankovih besedah ne bi smelo vreči sence dvoma na pravilnost in korektnost nadzora nad katerim koli funkcionarjem, a kaže se, da pri nekaterih funkcionarjih postopki niso bili vodeni korektno.

Ugotovitve morajo biti jasne
"Ugotovitve takega organa morajo biti jasne, nedvoumne in ne smejo biti namigovanja," je poudaril Tanko. A Komisija za preprečevanje korupcije se po njegovih besedah vedno skrije za dikcijo, da "obstaja tveganje za korupcijo". "Če nekdo nekomu preiskuje premoženjsko stanje, mora najbrž nedvoumno ugotoviti, ali je to korupcija ali ne," je prepričan Tanko.

"Opredelitve KPK-ja so zelo podobne tistim, ki smo jim priča v sodnem postopku v zadevi Patria proti Janezu Janši," je na tiskovni konferenci še dejal Tanko.

KPK: Nima smisla ...
Na Tankove izjave so se odzvali tudi v KPK-ju. Menijo, da se ne morejo spuščati na raven, kjer dva visoka državna funkcionarja ugotovitve dveh državnih organov odpravita kot bedarijo in zaroto časopisne hiše.

"To je zgolj potrditev stanja politične in pravne kulture, v katerem je Slovenija; zato se na te, zadnje v seriji neresničnih, neutemeljenih in mestoma žaljivih trditev in navedb, po mnenju komisije ni smiselno odzivati," menijo v komisiji.

Ob tem pa so dodali, da imata, če se z dokumentom komisije ne strinjata, na voljo sodno varstvo, "ki ga predsednik vlade že pozna in uveljavlja". O svojih pooblastilih pa na komisiji pravijo, da so Plinovodi družba, kjer ima država po seznamu ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo večinski delež ali prevladujoč vpliv. Poslovodji omenjenega podjetja imata status "uradne osebe" in sta tudi zavezani k poročanju o premoženjskem stanju, so še zapisali.