Tarča predstavlja skriti tonski posnetek dogovarjanja politikov za zaprtimi vrati, iz katerega je mogoče jasno razbrati, da so se dogovarjali, kako izigrati zakonodajo pri projektu JEK 2, o katerem bomo odločali na referendumu.

Gostje so: državni sekretar za nacionalni jedrski program Danijel Levičar, poslanec Miroslav Gregorič iz Gibanja Svoboda, Gaja Brecelj iz Umanotere, Matej Tašner Vatovec iz Levice, Tomaž Lah iz Gibanja Svoboda, Dejan Paravan, generalni direktor Gen Energije, Aleksander Mervar, direktor Elesa, Vesna Nahtigal, generalna direktorica GZS-ja in Izidor Ostan Ožbolt iz Gibanja Mladi za podnebno pravičnost. Oddajo vodi Erika Žnidaršič.

Kaj so se dogovorili za zaprtimi vrati?

11. april je potekal neformalni sestanek v državnem zboru. Posnetek sestanka kaže, da so imeli politiki očitne težave s tem, kako politično zagotoviti izvedbo projekta JEK 2, še preden se bodo o projektu na referendumu odločali volivci. Najbolj intenzivno sta o tem razmišljala Nataša Avšič Bogovič iz Svobode in Tomaž Lisec iz SDS-a, je poročal novinar Tarče Klemen Košak.

Sorodna novica Odgovarjamo na vprašanja o jedrski energiji

Sledi izsek iz posnetka:

Tomaž Lisec: "V poslanski skupini SDS-a menimo, da je treba oboje čim prej izpeljati oziroma izvesti."
Nataša Avšič Bogovič: "Jaz sem razumela, da se ravno to ne da narediti."
Tomaž Lisec: "Kaj pa, če najprej resolucijo sprejmemo in potem ..."
Nataša Avšič Bogovič: "Samo moramo ven akt potegniti ..."
Tomaž Lisec. "Ven damo ali pa spremenimo. Lahko tudi spremenimo."
Nataša Avšič Bogovič: "Ne, akt moramo dati, predlog za referendum moramo dati vem. Umakniti."
Tomaž Lisec: "To je za nas rešitev."
Nataša Avšič Bogovič : "Je to politično res dobra rešitev? S tem naredimo malo ali pa kar precej zmede med volivci, kaj zdaj delamo."

Posnetek dokazuje, da so poslanci vedeli, da pri postopku glede JEK-a 2 kršijo zakon in vnaprej izničujejo voljo ljudstva, zdaj pa se glede tega sprenevedajo.

Sorodna novica Poslanci podprli predloge za razpis treh posvetovalnih referendumov. Njihov datum še ni znan.

Navzven sta bili stranki sprti

Posnetki so nastali aprila, ko sta se najmočnejši stranki na primer sprli glede tega, ali lahko opozicija preiskuje poslovno zgodovino premierja Roberta Goloba.

"Nemi, gluhi in slepi valjar Svobodnjakov, s pomočjo Levice in SD-ja, tepta pravno državo v DZ že nekaj časa," je 17. aprila dejala vodja poslanske skupine SDS-a Jelka Godec. "Gre eklatantno opustitev dolžnega ravnanja, ki se kazensko sankcionira," je istega dne povedal predsednik SDS-a Janez Janša.

Dan kasneje je predsednica DZ-ja, sicer članica Svobode Urška Klakočar Zupančič, odvrnila: "Tukaj mora gospod paziti, ker je bil v več kazenskih postopkih, bil, pa verjetno je še. Tako da ... Pa morda se bo tudi še znašel v kakšnem. "

Medtem pa so se stran od javnosti usklajevali, kako pri energetskem poslu stoletja v nasprotju z zakonom izigrati ljudstvo.

Služba DZ-ja je opozarjala zaman

Poleg predstavnikov parlamentarnih strank je bil na sestanku 11. aprila v velikem salonu državnega zbora Daniel Levičar, ki je v kabinetu predsednika vlade odgovoren za projekt JEK 2. Tam je bil tudi Jure Kožuh iz generalnega sekretariata državnega zbora, ki je od političnih strank neodvisen. Zbranim je pojasnil, zakaj resolucije o miroljubni rabi jedrske energije — v kateri je jasno zapisana izvedba JEK 2 – ne morejo sprejeti pred izidom referenduma. Sestanek je vodila Nataša Avšič Bogovič.

Izsek iz sestanka 11. aprila:

Jure Kožuh: "Oba akta se nanašata na projekt JEK 2. V tem primeru je pomembna določba 28. člena zakona o referendumu in ljudski iniciativi, ki pač jasno in izrecno določa, da lahko državni zbor razpiše posvetovalni referendum, preden dokončno odloči o posameznem vprašanju. In to vprašanje, jasno, je projekt JEK 2."

Njegov sklep je bil jasen. Če bo državni zbor sprejel resolucijo o izvedbi JEK-a 2, ne more razpisati referenduma o tem. In obratno. Če bo razpisal referendum, resolucije ne more sprejeti, dokler ne bodo januarja znani izidi referenduma.

Izsek iz sestanka 11. aprila:

Jure Kožuh: "Če pa bi mi preskočili, da bi državni zbor najprej odločal o resoluciji in potem razpisu referenduma, pa postane odločitev, volja izničena. Ker vi bi kot državni zbor najprej sprejeli odločitev, da gremo v JEK 2 in potem ljudi vprašali, ali ste sploh za JEK 2."

O tem, kaj so jim na tem sestanku povedali predstavniki neodvisnih služb, je Nataša Avšič Bogovič pred kamero TV Slovenija 30. oktobra trdila tako: "Več neformalnih sestankov je bilo z različnimi ... Kaj so rekli? Jaz se konkretno ne spomnim več toliko teh sestankov. Ja, debata je šla v smeri, da bi lahko."

Na izrecno vprašanje, ali jim torej v službi DZ-ja niso rekli, da se ne da glasovati o resoluciji pred izidom referenduma, ker bi to pomenilo kršitev 28. člena, je istega dne dejala slednje: "Ne. Lahko bi. Saj veste, ko se pogovarjate s pravnimi strokovnjaki, opozarjajo na, to bi lahko pomenilo to ..."

Na dodatno vprašanje, če jim torej v službi DZ-ja niso rekli, da bi to, kar so potem storili, izigravanje ljudske volje, je odvrnila: "Veste kaj, v tistih dneh je bilo marsikaj rečenega, tako neformalno kot potem formalno med samo razpravo v državnem zboru. In zdaj vsak stavek posebej secirati, kaj je kdo rekel in na kaj opozoril, je res težko in neodgovorno tudi od mene."

Poglejmo sestanek 11. aprila podrobeje. Tomaž Lisec (SDS) je na sestanku kljub opozorilom Kožuha vztrajal, da pohitijo tako z resolucijo kot z referendumom.

Izsek iz sestanka 11. aprila:

Tomaž Lisec: "Jaz trdim, da lahko naredimo na isti seji tako resolucijo in potem o predlogu za razpis referenduma. Prvič, spremenimo samo vprašanje."
A Nataša Avšič Bogovič ga je popravila, saj je takrat razumela sporočilo predstavnika neodvisnih služb.

Nataša Avšič Bogovič: "Jaz bi tukaj mogoče to dodala, da sem jaz razumela, da se ravno to ne da narediti, ker tudi v primeru, da spremenimo besedilo, se to vprašanje, ki ga potem spremenjenega damo v pobudo, prav tako znajde na področju resolucije, ker resolucija neposredno o tem govori, o izgradnji JEK 2."

Povedala mu je, da lahko resolucijo in referendum na hitro sprejmejo samo z nenavadnim manevrom.

Tomaž Lisec: "Ven damo. Lahko tudi spremenimo."
Nataša Avšič Bogovič: "Ne, akt moramo dati, predlog za referendum moramo dati ven. Umakniti. Vsi podpisniki rečemo, zdaj se pa več ne strinjamo s tem predlogom, ga umikamo ven iz procedure. Dokončno. Potem se pa lahko resolucija sprejme in ko imamo sprejeto resolucijo, potem pa lahko delamo z vprašanjem, kar hočemo."
Tomaž Lisec: "To je za nas rešitev."

Sorodna novica Levičar: Resolucija je usmerjena v razvoj nacionalnega jedrskega programa in podporo projektu JEK 2

Da bi torej predlog za referendum umaknili iz procedure, nato sprejeli resolucijo in takoj za tem spet vložili predlog za enak referendum. Vendar je imela ob tem pomislek.

Nataša Avšič Bogovič: "Potem, ko sem začela politično razmišljati ... Če imamo res cilj, da na referendumu dobi podporo JEK 2, pa s tem naredimo malo ali pa kar precej zmede med volivci, kaj zdaj delamo, kaj zdaj mi počnemo."

11. aprila se še niso dokončno dogovorili. 25. aprila so se srečali še enkrat. Tokrat ni bilo zraven neodvisnih strokovnih služb državnega zbora.

Nataša Avšič Bogovič je na sestanku 25. aprila predstavila tri scenarije. Njen prvi scenarij: o resoluciji glasujejo šele po tem, ko bodo znani izidi referenduma. Ta je edini, ki ne bi izničil volje ljudstva. Drugi scenarij: sprememba referendumskega vprašanja in nato hkrati sprejem resolucije in razpis referenduma. Za ta scenarij je predstavnik služb državnega zbora rekel, da je v nasprotju z zakonom. Tretji scenarij pa je bil začasen umik predloga za referendum, v vmesnem času sprejem resolucije in ponovna vložitev predloga za referendum.

Izsek iz sestanka 25. aprila:

Nataša Avšič Bogovič: "Jaz za to tretjo varianto niti slučajno nimam mandata poslanske skupine, ker je politično ... grozna."

Potem so se odločili zelo hitro.

Tomaž Lisec: "Mi smo za drugo, zelo, nikakor nismo za prvo."
Nataša Avšič Bogovič: "OK. Še NSi?"
Janez Žakelj (poslanec NSi-ja): "Ja, glede vprašanja, mi se tudi strinjamo."

Sorodna novica Poslanci napovedujejo široko podporo referendumu o JEK-u 2

Kaj so umaknili iz referendumskega vprašanja

Tako so potem naredili. Izbrali so sporni drugi scenarij. Resolucijo in razpis referenduma so sprejeli hkrati, samo vprašanje so skrajšali. Ostalo je vprašanje: "Ali podpirate izvedbo projekta JEK2, ki bo skupaj z ostalimi nizkoogljičnimi viri zagotovil stabilno oskrbo z električno energijo?" Odstranili pa so nadaljevanje: "... kot je predvideno v resoluciji o dolgoročni rabi jedrske energije v Sloveniji." To je edina sprememba, ki so jo naredili, čeprav jim je Kožuh 11. aprila jasno povedal, da krajše vprašanje ne spremeni ničesar.

Izsek iz sestanka 11. aprila:

Jure Kožuh: "Potem sem pa dejansko razmišljal, kaj bi bilo, če bi recimo se spremenilo vprašanje samo tako, da bi se glasilo 'Ali podpirate izvedbo projekta JEK 2?' In sem prišel, da sta še vedno v tem primeru vsebinsko tako povezana, da bi prav tako blokiralo odločanje o resoluciji. Ker moramo izhajati, da ne gledamo samo po naslovu, ampak dejansko vsebino."

Ali so poslanci poskušali prepričati službe državnega zbora, ni jasno. Tarča je večkrat prosila za pogovor s Kožuhom ali njegovimi nadrejenimi. Izjave ne bo, so sporočili iz vodstva državnega zbora.

V svoj sporni scenarij pa so očitno uspeli prepričali predsednico DZ-ja Urško Klakočar Zupančič in podpredsednika državnega zbora Danijela Krivca (SDS). To je bilo dovolj za uresničitev načrta tako imenovane jedrske koalicije v državnem zboru.

O tem se je 22. maja v DZ-ju na seji vnela javna razprava:

Matej Tašner Vatovec (Levica): "Zanima me, kako bomo lahko jutri o tem glasovali, če imamo hkrati posvetovalni referendum, ki je vezan na ta konkreten akt?"
Danijel Krivec: "Glede na tolmačenje, ki smo ga pridobili, bo jutri najprej glasovanje o referendumu in kasneje glasovanje o resoluciji. Tako, da je ta pogoj, o katerem govorite, izpolnjen."

Sorodna novica DZ potrdil razpis posvetovalnega referenduma o JEK-u 2, datum izvedbe še ni določen

Nadaljevala se je tudi naslednji dan, 23. maja.

Matej Tašner Vatovec: "Še enkrat ponavljam svoj včerajšnji poziv, da pridobimo mnenje zakonodajno-pravne službe o tem, ali lahko državni zbor o tem aktu glasuje."
Urška Klakočar Zupančič: "Sama pač imam drugačno stališče." Nato je predsednica DZ-ja odredila glasovanje.

Kakšno je to tolmačenje in kdo ga je napisal? Predsednico državnega zbora Tarča za ta pojasnila vztrajno prosim že od avgusta, a jih ne dobi. Tudi prošnje za izjavo zavrača. Kaj skrivajo? Ponuja se enostavna razlaga: resolucija je varovalka, da bo projekt JEK 2 izveden v vsakem primeru, ne glede na izid referenduma.

Z besedami poslanca Tomaža Lisca, ki jih je izrekel 4. aprila: "Resolucija je en akt, ki govori o prihodnosti, ne glede na to, ali imamo referendum ali ga nimamo in ali bo na referendumu se izrazila ljudska volja za ali proti."

Odzivi na razkritje: "Spraševati ljudi nekaj na referendumu in o isti svari sprejeti resolucijo, ni smiselno"

Tomaž Lah, poslanec Gibanja Svobode, meni, da sta tako potrditev resolucije kot izvedba referenduma pravno korektna. Dodal je, da je pravnih mnenj več. Državni sekretar za nacionalni jedrski program Danijel Levičar je pojasnil, da je bila resolucija najprej mišljena kot ena od osnov za izvedbo referenduma. "Slišal sem tudi mnenja ustavnih pravnikov, ki trdijo, da je resolucija nezavezujoč akt, posvetovalni referendum pa je prav tako nezavezujoč, zato si to ne nasprotujeta."

Poslanec Levice Matej Tašner Vatovec pa je takšno interpretacijo zavrnil in dejal, da je bilo pravno mnenje le eno, in sicer zelo jasno in zdravorazumsko: »Spraševati ljudi nekaj na referendumu in o isti svari sprejeti resolucijo ni smiselno, to je prevara. Jasno je, da je jedrska koalicija razumela stisko, ampak tudi če imaš 80 glasov v parlamentu, še ne pomeni, da greš lahko proti zakonu."

Uroš Macerl, sopredsednik stranke Vesna – zelena stranka, je dejal, da ga sodelovanje levih in desnih politikov, v tem primeru poslanke Svobode in poslanca SDS-a, Tamare Avšič Bogovič in Tomaža Lisca, ne preseneča. Spomnil je na sodelovanje vseh političnih opcij, tako pri TEŠ-u 6 kot pri Magni. "Politiki, ki so pred ekrani na smrt skregani za ljudi, se hitro dogovorijo, ko si je treba razdeliti milijone." Vesna je sicer v sredo na ustavno sodišče vložila pobudo za presojo ustavnosti in predlog za začasno zadržanje odloka o razpisu referenduma glede JEK-a 2. Kot menijo, je referendumsko vprašanje zastavljeno "močno zavajajoče in sugestivno".

Miroslav Gregorič, ki kot edini poslanec Svobode nasprotuje JEK-u 2, je dejal, da v priprave referendumskega vprašanja ni bil vključen, sodeloval pa je pri pripravi resolucije, a vsa njegova mnenja niso bila upoštevana. Resoluciji je tako nasprotoval, saj je po njegovem mnenju preveč navijaška.

Gaja Brecelj iz nevladne organizacije Umanotera pa je poudarila, da je razkritje zaskrbljujoče in da gre za "enega izmed korakov v nizu tega projekta, ki se vodi izredno netransparentno, nevključujoče, za zaprtimi vrati." Opozorila je tudi, da je trenutno še preveč neznank, da bi se lahko državljani o projektu JEK 2, o katerem konkretno sprašuje referendumsko vprašanje, odločali. "To je prelaganje odgovornosti na ljudi." Spomnila je tudi, da je sam premier Robert Golob še pred letom dni govoril, da bi na referendum morali leta 2027 ali 2028, ko bo znanih več informacij.

Tudi po mnenju direktorja Elesa, Aleksandra Mervarja, je referendumsko vprašanje neposrečeno. "Mislim, da bi se moralo vprašanje glasiti: Ali smo za uporabo jedrske energije v elektroenergetske namene tudi po zaprtju NEK-a?" Dodal je, da danes ne poznamo niti moči elektrarne, niti ne vemo, v katero smer se bodo razvijale druge tehnologije, kot so mali modularni reaktorji.