Kdo bo prevzel odgovornost za prevaro ljudi in polom pri referendumu, za laži o tem, da ni bilo opozoril strokovnjakov o spornosti in nezakonitosti manevra? K odstopu ključnih vpletenih poslancev in odločevalcev pozivajo tudi okoljevarstvene in nevladne organizacije, ki so na umazane igre politike opozarjale več mesecev. Odgovornosti ni prevzel še nihče, zato pa so pohiteli na policiji. Že približno 14 ur po oddaji so se kriminalisti NPU-ja, enote, ki je bila ustanovljena za preiskovanje najhujših oblik gospodarske kriminalitete, oglasili po posnetke. Preganjali bodo – kot kaže – kdo je žvižgač. Tarča je še razkrila, kako in kje je nastalo pravno mnenje eminentnih pravnikov, ki so ga več kot dva meseca pred nami skrivali in na katero so se naslonili poslanci,

Gostje v studiu so bili podpredsednik SD-ja Luka Goršek, evropski poslanec Vesne Vladimir Prebilič, samostojni poslanec Anže Logar, predsednik NSi-ja Matej Tonin, Luka Mesec iz Levice in poslanka Gibanja Svoboda Tereza Novak. Oddajo je vodila Erika Žnidaršič.

Kje je pravno mnenje, na katero se je zanašala Urška Klakočar Zupančič

Sorodna novica Tarča: Razkrivamo posnetke o dogovarjanju politikov o JEK-u 2

Odzivi po razkritju zakulisnega dogovarjanja politikov o projektu JEK 2 so bili pompozni, a povsem brez samorefleksije, je poročal novinar Klemen Košak. V ponedeljek smo bili priča napovedi umika referenduma, za katerim je do tedaj enotno stala skoraj vsa politična oblast.

V petek dopoldne je na RTV SLO po posnetke prišel Nacionalni preiskovalni urad (NPU). Kaj je NPU? Po zakonu je "specializirana kriminalistična preiskovalna enota, ustanovljena za posebne primere odkrivanja in preiskovanja zahtevnih kaznivih dejanj, zlasti s področij gospodarstva, korupcije in organiziranega kriminala".

V petek se je predsednik neparlamentarne stranke SNS Zmago Jelinčič pohvalil, da je sam prek elektronskega obrazca takoj po oddaji prijavil sum kaznivega dejanja nedovoljenega snemanja. A na okrožnem državnem tožilstvu pravijo, da so njegovo prijavo prejeli šele v ponedeljek. Zakaj so torej kriminalisti na RTV SLO po posnetke prišli že v petek? In to kriminalista Nacionalnega preiskovalnega urada? Ali iščejo žvižgača ali vendarle preiskujejo sum nepravilnosti v dogovarjanju med politiki? S policije so sporočili, da v tej fazi še ne morejo dati teh odgovorov.

KPK: Zadeva je bila pomembna

"Želim poudariti, da je pomembno, da se dobroverni prijavitelji oziroma tisti, ki v dobri veri prijavljajo nezakonitosti, ne ustrašijo in povedo," je dejal predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Robert Šumi, ki poudarja, da mora policija izpeljati svoje postopke.

A način pridobitve posnetkov je treba ločiti od razkrite vsebine. "Pomembno je, da se je očitno na podlagi tega posnetka šlo v razveljavitev referenduma. Zadeva je torej bila pomembna ne samo za slovensko javnost, ampak tudi za politiko. Dejstvo je, da ravnanje, ki je na posnetku, kaže vse drugače, kot se mi zavzemamo, torej krepitev integritete, odgovornosti in transparentnosti," je komentiral Šumi.

Nekatere nevladne organizacije politike opisujejo kot nesprejemljivo dvolične

Sorodna novica Nevladniki Levičarja, Avšič Bogovič in Lisca pozvali k odstopu

"Pričakujemo odstop Danijela Levičarja. Zahtevamo odstop Nataše Avšič Bogovič, Tomaža Lisca in vseh, ki so bili prisotni na sestanku poslank in poslancev, ki so se zavestno odločili za nezakonite poteze. Ti poslanci se zdaj ukvarjajo z lovljenjem čarovnic in žvižgačev," je na novinarski konferenci pozval Aljoša Petek s PIC-a.

"To, da je policija prišla na RTV naslednji dan, po drugi strani pa nič ne govori o tem, da je to, kar so počeli, narobe, je zame alarmantno," je povedala Gaja Brecelj iz Umanotere.

Sorodna novica Referenduma o JEK-u 2 očitno ne bo: parlamentarne stranke soglasno za umik pobude

"Kdor koli je ta posnetek spravil ven, vsa čast, hvala lepa, upam, da vas nikoli ne najdejo. Predvsem pa upam, da se ljudje, ki so v državnem zboru, nekaj naučijo iz tega," je dejal Filip Dobranić z Inštituta Danes je nov dan.

Trenutno se politiki ukvarjajo predvsem s prelaganjem krivde. In glavnega krivca za svoj preobrat glede referenduma so našli v oddaji Tarča.

"V zadnji Tarči smo gledali prikaz tega na popolnoma drugačen način. Običajna usklajevanja parlamentarnih strank so bila prikazana kot skriti dogovor z namenom izničenja volje volivcev," je na novinarski konferenci komentiral poslanec SDS-a Zvone Černač.

Skrivanje pravnega mnenja, nato nenadna objava

V obrazložitvi predloga za razveljavitev referenduma, ki se bere kot poskus demantiranja Tarče, so na primer poslanci zapisali: "Zamolčano je bilo, da so se predlagatelji referenduma o tem vprašanju večkrat posvetovali, tudi z nekaterimi ustavnimi pravniki in nekdanjimi ustavnimi sodniki."

Sorodna novica Urška Klakočar Zupančič o dogovorih okoli JEK-a 2: DZ ni naredil nobene nepravilnosti

"Žal mi je, da ni bilo objavljeno takrat v Tarči tudi to, kar smo novinarjem Tarče posredovali na njihova novinarska vprašanja, namreč trije eminentni ustavni pravniki so podali svoje mnenje glede tega," je zatrdila predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič.

Tega, kar omenja predsednica državnega zbora, Tarči niso poslali. Čeprav jih je TV Slovenija v zadnjih mesecih večkrat prosila za tolmačenje, na podlagi katerega je Urška Klakočar Zupančič odločila, da je o resoluciji mogoče glasovati pred referendumom. TV Slovenija je prosila tudi za ime človeka, ki je tolmačenje zapisal.

Poizvedbe so si sledile: prvič 19. avgusta, nato 28. avgusta, 3. septembra, 5. septembra, 9. septembra in še 14. oktobra. V odgovorih so se sprenevedali in tudi prošnje za izjavo zavračali. "Hvala za interes, morda ob kakšni drugi priložnosti," so sporočili iz državnega zbora.

Kaj je napisal Ciril Ribičič

Šele v sredo je Tarča iz Svobode dobila dokument z datumom 17. april in podpisom pravnika Cirila Ribičiča. Na listu piše, da s skrajšanjem referendumskega vprašanja ne bo več ovir za sprejetje resolucije pred referendumom.

Zakaj so ta papir poslali šele zdaj, če pa jih navidezno razbremenjuje očitkov o nezakonitem delovanju? So ga morda poskušali skriti, ker v resnici dodatno razsvetljuje dogajanje, ki so ga želeli prikriti? Okoliščine so zdaj videti še bolj nenavadne.

Na sestanku 11. aprila v državnem zboru je bil poleg predstavnikov poslanskih skupin tudi Danijel Levičar, ki je v kabinetu predsednika vlade zadolžen za projekt JEK 2. Tam je bil tudi neodvisni pravnik Jure Kožuh iz generalnega sekretariata. "Če pa bi mi to preskočili, kar pomeni, da bi državni zbor najprej odločal o resoluciji in potem razpisal referendum, pa postane odločitev, volja izničena. Ker vi bi dejansko kot državni zbor najprej sprejeli, da gremo v JEK 2, in potem ljudi vprašali, ali ste za JEK 2," je na sestanku dejal Kožuh.

Posnetki so pokazali, da so poslanci razumeli njegovo sporočilo.

"Predlog za referendum moramo dati ven. Umakniti. Ker tudi če spremenimo besedilo, se to vprašanje, ki ga potem spremenjenega damo v pobudo, prav tako znajde na področju resolucije. Ker neposredno ... resolucija neposredno o tem govori, o izgradnji JEK-a 2, in se tukaj bojim, pa me bo Jure popravil, da tudi ZPS ni tisti, ki bi o tem odločal, ampak bo procedura v DZ-ju nam dala blokado," je povedala Nataša Avšič Bogovič iz Gibanja Svoboda.

Očitno pa se s tem ni mogel sprijazniti Levičar, ki sicer s parlamentarnimi postopki ni neposredno povezan. Zdaj kaže, da je bil ključen za preobrat med 11. in 25. aprilom, ko so se poslanci vendarle odločili, da hkrati sprejmejo resolucijo in razpišejo referendum.

Ribičič ni želel pred kamero, se je pa v telefonskem pogovoru poskušal distancirati od besedila, ki ga je napisal 17. aprila. To resnici ni mnenje, je poudaril večkrat, ampak interna konzultacija brez sklepov. Podpisal jo je na sestanku, ki ni bil v parlamentu, ampak v prostorih vlade, pri Golobovem svetovalcu Levičarju.

Ribičič je bil pri Levičarju dvakrat, 16. in 24. aprila. Drugič je bila tam tudi Nataša Avšič Bogovič, ki je po njegovih besedah tam z Levičarjem polemizirala, kaj bi poslanci še sprejeli in česa ne. Ribičič je izrecno poudaril, da jima je svetoval, "da lahko glede na mnenje pravnikov iz državnega zbora o resoluciji dokončno odločijo po referendumu".

Ribičič je za Tarčo še povedal, da obžaluje, da tega ni tudi napisal. Na koncu sestanka je podpisal papir, ki ga je prinesel s sabo, a ne z mirnim srcem, saj je zaznal nasprotja med Levičarjem in Natašo Avšič Bogovič in slutil, da lahko iz tega še kaj nastane, je dodal.

Na izrecno vprašanje, ali torej sprejetje resolucije pred referendumom je ali ni v nasprotju z zakonom, pa Ribičič ni želel odgovoriti.

V besedilu sta omenjena tudi Ribičičeva kolega Franc Grad in Igor Kaučič, s katerima se je Ribičič, kot je omenjeno, posvetoval. Kaučič za Tarčo ni bil dosegljiv. Grad pa je sprva na vprašanje, ali je bil med pravniki, ki so podali mnenje glede resolucije, referenduma o JEK-u 2 in 28. členu zakona o referendumu in ljudski iniciativi, odpisal: "Da ne boste po nepotrebnem izgubljali časa, vam moram povedati, da nisem dajal o zadevah, ki jih omenjate, nobenega mnenja."

Pozneje je sporočil, da je o tem vendarle po telefonu govoril z Ribičičem, a je odgovore na naša podrobnejša vprašanja zavrnil z opravičilom, da se ukvarja z drugo tematiko.

Ob vsem tem nenavadnem dogajanju se postavlja vprašanje, ali so papir pripravili v kabinetu predsednika vlade, Ribičič pa ga je samo podpisal? Ribičič in Levičar to zavračata.

Sestanek za referendum

30. januarja letos se je zgodilo, kar se zgodi redko. Strankarske politične sile so se poenotile, je v uvodu v zadnjem prispevku povedal novinar Tarče Žan Dolajš.

"Ni druge alternative, ker drugi obnovljivi viri, vključno s hidro energijo, ne bodo dovolj," je v Odmevih 20. januarja povedal SDS-ov poslanec Zvone Černač.

"Moram reči, da se s kolegom Černačem v večini kar strinjam," je dodala poslanka Svobode Nataša Avšič Bogovič.

Najmočnejši stranki sta enotni pred kamerami, pa tudi na sestankih v zakulisju, ker imata skupen cilj. Predstavniki NSi-ja in SDS-a so v razpravah ves čas neomajno poudarjali, da imamo že zdaj dovolj informacij in da se je treba za gradnjo JEK-a 2 odločiti čim prej.

"Če se bomo obotavljali po stari slovenski navadi, se bo vse podražilo, ker bomo stali v vrsti, tako kot smo včasih stali v vrsti. Ko kruha ni bilo, si lahko stal v vrsti, a kruha ni bilo," je 10. oktobra povedal poslanec SDS-a Tomaž Lisec.

Poslanec iz Posavja Lisec je zet nekdanjega dolgoletnega vodje Gen energije Martina Novšaka. Slikovitih metafor ni manjkalo niti v NSi-ju. "Tisti, ki za ta pomemben projekt zahteva vse informacije, se opravičujem, še nikoli ni kupil rabljenega avtomobila," je povedal NSi-jev poslanec Jožef Horvat

Avšič Bogovič in Levičar člana jedrskega lobija?

V poslanskih vrstah največje vladne stranke je projekt vodila poslanka Nataša Avšič Bogovič. V kabinetu premierja je medtem niti vlekel Daniel Levičar. Oba prihajata iz Posavja in oba iz energetskih sistemov Gen. Levičar iz Gen energije, Avšič Bogovič, tako kot premier, pa iz podjetja Gen-i.

V Gibanju Svoboda se je pozicionirala kot zagovornica referenduma in JEK-a 2. Celo nekateri v njeni lastni stranki so jo uvrščali med člane jedrskega lobija. "No, za začetek bi začel z vašim imenom. Nataša Bogovič," je poslanko Avšič Bogovič med člane jedrskega lobija uvrstil poslanec Miroslav Gregorič, ki je sicer prav tako iz Svobode.

Niso je motile razkošne projedrske promocijske dejavnosti Gen energije z de facto državnim denarjem. "Tam so, da nas zalagajo z informacijami. Tako da je tega kar nekaj. Mogoče je prav, da si tudi njihovo spletno stran pogledamo, in če nam je kar koli nejasnega, vem, da odgovarjajo, pridejo na teren in pojasnijo stvari," je Avšič Bogovič povedala 10. oktobra v parlamentu.

Usodni ponedeljek in zasuk retorike

Na usodni ponedeljek, potem ko je Tarča razkrila politična dogovarjanja pod mizo, se je retorika spremenila. Največji parlamentarni stranki sta iskali način, kako sanirati nastalo politično škodo. V Gibanju Svoboda so hitro spomnili na vlogo SDS-a. "Vsi smo se zavedali, da je bila referendumska pobuda SDS-a v mesecu januarju 2024, ko se je govorilo zgolj in samo o gradnji JEK-a 2, absolutno preuranjena," je v izjavi za javnost povedala Avšič Bogovič 21. oktobra.

V SDS-u so za propad referenduma okrivili neenotnost vladne koalicije. "Slovenski politični razred se je z manevrom umika referenduma znašel v izjemno neprijetnem položaju. Za dobro projekta JEK 2 so bili očitno pripravljeni na kocko postaviti tudi svojo kredibilnost," je v prispevku povedal Dolajš.

"Zavozili smo. Zavozili smo, povsem jasno je, da so ljudje ogorčeni," je v DZ-ju 23. oktobra dejal Jožef Horvat (NSi).

Kopač: Bali so se, da se bo ljudstvo uprlo ukani

"Mislim, da je šlo predvsem za strah pred tem, da bi se ljudstvo uprlo tej ukani, ki se je pripravljala, in prav je tako. Ideja je bila samo odkljukati idejo o referendumu in potem narediti s pravnimi 'fintami' vse, da do ponovnega referenduma ne bi nikoli več prišlo, češ ljudje so enkrat že odločali," je dogajanje komentiral Janez Kopač, nekdanji politik, finančni in okoljski minister ter strokovnjak za energetiko.

Kopač je med drugim sodeloval na javni tribuni o JEK-u, kjer je aktualni finančni minister zagovarjal referendum in finančno plat milijardnega projekta.

Zanimivo. Hitro po umiku referenduma so se na naslovnicah znašle klasične zgodbe o razkolu med opozicijo in pozicijo. "Stranke so se najbrž ustrašile, da bi jim trdna ideološka baza zamerila sodelovanje z nasprotnim polom," je v prispevku nadaljeval Dolajš.

Hočevar: Referendum so odpovedali kot rojstnodnevno zabavo

"Kot smo videli pri Tešu, ima zgodba prekrivanja interesov različnih gospodarskih in političnih struktur v energetiki že kar dolgo brado. To ni nekaj novega, kar bi se zdaj konstituiralo s to koalicijo v navednicah – SDS-Gibanje Svoboda. Ampak je nekaj, kar obstaja že veliko dalj časa. In energetika je sektor, kjer vsi ti ključni igralci, takoj ko pride do prevzema oblasti, vedno postavijo neke svoje nove kadre," je politolog in politični analitik Marko Hočevar opisal jedrsko koalicijo v navednicah med SDS-om in Svobodo.

"Nihče ni izsilil tega referenduma znotraj ljudstva, ampak je politika sama to predlagala. Povleči ta ukrep vzbuja še več dvomov o resnosti naše demokracije. Neposredna demokracija je zaželena samo do mere, do katere pritrdi nekim odločitvam, ki se sprejemajo v teh predstavniških strukturah, kjer pa seveda obstaja vse od lobiranja do različnih partikularnih interesov. V trenutku, ko bi se lahko ta neposredna demokracija izkazala kot ovira nekim interesom, ki obstajajo, se je potem niti ne blokira, ampak samo odpovemo zadevo. Kot rojstnodnevno zabavo so odpovedali referendum in nikomur se nič ni zgodilo," je umik referenduma komentiral Hočevar.