Sorodna novica "Stanje v zdravstvu je še slabše, kot si kdor koli misli"

Je plačna reforma misija nemogoče? Čedalje daljša je vrsta pred javno blagajno, potem ko sta vlada in premier osebno razdelila denar le določenim skupinam. Bo zdravstvena reforma največji uspeh te vlade ali pa glavni razlog za njen propad? Začeli bodo pri zavodu za zdravstveno zavarovanje, kjer se pod dežnikom skrivajo številni interesi, je dejal premier. Ukinjanje dopolnilnega zavarovanja pride na vrsto leta 2025, v čas pred prihodnjimi volitvami.

Gostje oddaje so bili: Luka Mesec (Levica), davčni strokovnjak Ivan Simič, ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik, nekdanji generalni direktor ZZZS-ja Samo Fakin, Matej Tonin (NSi) in Meira Hot (SD). Oddajo je vodila Erika Žnidaršič.

Miklavčič, zdravstvo in vpliv na reformo

V ljubljanskih Dunajskih kristalih nastaja še en center zasebnega zdravstva. Tam je Tarča opazila tudi ime nekdanjega zdravstvenega ministra iz vrst SD-ja: Boruta Miklavčiča. Tudi on je bil eden od ministrov, ki so napovedovali zdravstveno reformo, a je predčasno odstopil. Miklavčičevo ime se je tu pojavilo pred dvema letoma, ko je od slabe banke del zgradbe, t. i. Stolp 2 na Štukljevi 46, za 3,8 milijona evrov brez kupil makedonski investitor, podjetje Ezimit, v lasti makedonske družine, ki sicer prodaja vino. Miklavčič je za Tarčo po telefonu potrdil: "Pri sestankih sem sodeloval skupaj s svojim dolgoletnim prijateljem, srčnim kirurgom Tomislavom Klokočovnikom." Ta naj bi tam nameraval urediti kliniko, nato pa je od namere odstopil. Prav Miklavčič je pred več kot desetletjem, dva dni pred koncem mandata, Klokočovniku podelil koncesijo za srčne posege, je poročala novinarka Tarče Anja Šter.

Miklavčič pred kamero ni želel, ga je pa Tarča po telefonu vprašala, ali držijo informacije, da še vedno sodeluje pri zdravstvenem projektu v Dunajskih kristalih. Ali je res on pravi lastnik nepremičnine, ki jo je gradilo zloglasno, zdaj že propadlo podjetje Mabra z lastniki iz Lihtenštajna? Po telefonu je odgovoril: "To ne drži, kje pa, kakšen lastnik, saj nimam drugega kot pokojnino. Pustite me pri miru, že 15 let sem v pokoju. Nič nočem, nič me ne zanima, nič ne delam. Kdo vam je to povedal?"

Podjetje Ezimit sicer v delu stavbe ureja prostore za zasebno kliniko, del pa oddaja novoustanovljenim medicinskim centrom.

V teh prostorih tako deluje radiološki diagnostični center DiaLab. Največja lastnika sta Sanja Milinkovič Rajbar in Dejan Rajbar, ki je sicer bolj kot zasebnik v zdravstvu znan kot nekdanji namestnik predsednika upravnega odbora v holdingu Sava Klemna Boštjančiča, zdajšnjega finančnega ministra. Je pa tudi direktor podjetja York Global Finance, v lasti luksemburškega sklada York. Hkrati je z Bojanom Petanom še član uprave DZS-ja, bil pa je tudi nadzornik v Cinkarni Celje skupaj z Borutom Jamnikom.

V Dunajskih kristalih je prostore pridobil tudi sveže ustanovljeni medicinski center Crystal v lasti davčnega svetovalca Ivana Simiča in zdravnice Gordane Živčec Kalan, nekdanje predsednice zdravniške zbornice in nekdanje direktorice Zdravstvenega doma Izola.

In kakšen je še vedno vpliv Boruta Miklavčiča na zdravstvo? Ob vprašanjih Tarče je bila zanimiva reakcija Dorijana Marušiča, ki je Miklavčiča nasledil na mestu zdravstvenega ministra, zdaj pa je član strateškega sveta za zdravstvo.

Mu je prišlo na ušesa, da se Miklavčič vrača na sceno?

Marušič: "Od opisanega incidenta, ki sva ga imela, ko sem še ministroval, njegovega imena ne bom niti izgovarjal. Upam, da bo akterjem, ki so danes na oblasti, uspelo zmanjšati njegov vpliv, pa kakršen koli je. Več kot to ne morem povedati, ker na neki način ste me malo razburili z njegovim imenom in njegovo dejavnostjo."

Je morebiti slišal, da se zdaj giblje v teh "zdravstveno-reformatorskih" krogih?

Marušič: "Tega nisem slišal, ampak me ne bi presenetilo."

Marušič je, ko je nastopil mandat zdravstvenega ministra, odredil interni nadzor nad podeljevanjem koncesije Klokočovniku. Nadzor je sicer ugotovil določene napake v postopku, koncesije pa Klokočovniku niso odvzeli. Zanimivo je, da je bil tudi Marušič direktor in lastnik zasebnega Zdravstvenega zavoda Celjenje s koncesijo. In tudi njegova prenova zdravstvenega sistema ni uspela, čeprav je šlo za levo vlado s finančnim ministrom Francem Križaničem iz vrst SD-ja.

Kdo je blokiral spremembe? Marušič odgovarja: "Konkretnih pritiskov se človek takrat ne zaveda. Vem, da sem imel varnostnika in je bilo dvakrat treba intervenirati, opazoval je okolico mojega stanovanja. Sicer se nisem počutil prav ogroženega, za to so drugi skrbeli."

Skoraj tri leta pozneje so okoliščine podobne: levosredinska vlada je imela v parlamentu znova veliko podporo. Kdo je takrat blokiral reformo? Tedanji predsednik vlade Miro Cerar pravi: "Celoten mandat smo bili soočeni s precejšnjimi pritiski in metanji polen pod noge od različnih interesnih skupin." "Kar je bilo najbolj boleče, vsaj za mene kot takrat vodjo največje koalicijske stranke, je bilo to, da nismo imeli samo nasprotovanj, ampak nagajanja od posameznikov in skupin iz okvira koalicijskih partnerjev."

Nekdanji zdravstveni minister Tomaž Gantar je leta 2017 izjavil tole: "Ministrica, ki laže, ki govori stvari, ki dejansko ne držijo, mislim, da ji ne bi smelo biti mesto v vladi."

Istega leta je poslanec SD-ja Matjaž Han povedal: "Ministrica je predstavila ta skrivnostni dokument, tako kot da bi odprl darilo pod božično smrekico, sicer presenečenje." Cerar pa opisuje: "Na vse stranke so pritiskali lobiji, iz zavarovalniškega kroga, interesnih skupin v zdravstvu, lokalnih skupin, delodajalcev in tako dalje. Tega je bilo zelo veliko."

Gnetenje pri državni blagajni

Zdi se, da niti vsi v vladi ne vedo, kdo komu kaj obljublja in deli. 600 evrov sodnikom, dodatni plačni razredi pomočnicam vzgojiteljic, že prej dvig plač vsem v javnem sektorju, še več zdravnikom. Zdaj v vrsti pred javno blagajno stojijo: gasilci, policisti, vojaki, cariniki, župani, kulturniki, učitelji, ravnatelji, upokojenci, vsak dan jih je več. Samo danes so se v vrsto postavili še: medicinske sestre, delavci v pravosodju in zaposleni v lokalni samoupravi. Priprava novega plačnega sistema se v takih okoliščinah zdi misija nemogoče, je poročal novinar Tarče Žan Dolajš.

Vlada je leto začela radodarno. Premier je pravosodne funkcionarje pompozno razveselil s 600 evri mesečnega dodatka, rekoč: "Vem, da ste vsi napeti ... bo 'happy end' na koncu." Po informacijah virov blizu vladnega kabineta je preračun za dodatke pravosodnim funkcionarjem nekaj dni pred srečanjem z njimi naročil kar predsednik vlade sam. Mimo ministrice za javno upravo, ki se, kot se zdi, zaman trudi umiriti apetite javnih plačnih skupin. Vprašanje, ki se ob tem poraja, je tudi, ali je bil dodatek usklajen z varuhom javnih financ, finančnim ministrom Klemnom Boštjančičem, ki zatrjuje, da bodo vsa povišanja pokrita z lani rezerviranim 600-milijonskim svežnjem.

Preračuni analitika časopisne hiše Delo Karla Lipnika kažejo drugače. "Kar bo letos še dodatno obremenilo, je še približno 300 milijonov na lanskih 600 milijonov evrov. To je velika dolgoročna težava vzdržnosti javnih financ, ker se povečuje javni dolg in nekdo bo moral to plačati."

Začele so padati domine. Višje plače bi imeli tudi cariniki in policisti. Če jim vlada ne bo ugodila, bodo poklicni gasilci 16. februarja odšli pred vladno palačo. Želijo osem plačnih razredov več. Veliko poklicnih gasilcev, predvsem mladih, trenutno ne doseže niti minimalne plače. Tudi Jure Zemljič, poklicni gasilec iz Maribora, ki je po treh letih dela še vedno v 24. plačilnem razredu.

"V bistvu je to 800 evrov neto, v bistvu kar krepko pod minimalko zdaj z višanjem," je potožil gasilec. Njegov kolega je dodal: "Reči moram, da s to plačo, ki jo imamo zdaj, ne moremo kupiti lastne nepremičnine, ustvariti družin."

Ponovoletna radodarnost predsednika vlade je nazadnje opogumila še upokojence. Ti želijo za dobri dve odstotni točki višjo uskladitev pokojnin, na spisku želja je tudi draginjski dodatek. Predstavnik zveze društev upokojencev (Zdus) Janez Sušnik je pojasnil: "Ko se je sodnikom takole na občnem zboru povečalo, takrat je izbilo dno pri upokojenskih društvih in takrat so deževali klici k nam na Zdus. Za božjo voljo, kako pa to? Šeststo evrov takole, na občnem zboru."

Zdi se, da ima vlada vajeti čedalje manj v svojih rokah. S sindikati bi se morala že dva meseca pogajati o prenovi plačnega sistema, namesto tega pa so parcialni plačni dogovori povzročili pravi kaos. Grožnje s shodi in zborovanji se kar vrstijo.

"Če vlada tako razglaša in izvaja politiko izvršenih dejstev in tepta socialni dialog o osnovah plačnega sistema v javnem sektorju, potem lahko ugotovim samo to – to je natanko taka politika, proti kateri so ljudje v času prejšnje vlade kolesarili," je izjavil predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije Gorazd Kovačič.

Kdo bo vse to plačal? V zadnjih tednih je to pogosto zastavljeno vprašanje. Slovenija v proračunu za letos že tako predvideva skoraj rekordno visok, približno petodstotni primanjkljaj.

Prvi mož fiskalnega sveta Davorin Kračun opozarja: "To je med najvišjimi primanjkljaji v Evropi, če bo vlada ustregla vsem zahtevam in ta primanjkljaj še presegla, si lahko močno poslabša položaj na finančnih trgih."

Masa plač v javnem sektorju se je v času Janševe vlade zaradi covidnih dodatkov močno povečala. V letu 2021 je presegla rekordnih pet milijard evrov. To je skoraj milijardo več kot leta 2019. Za lani so podatki na voljo le za prvih 10 mesecev. Po naših preračunih pa bo masa plač znova presegla pet milijard.

"Plače javnega sektorja so ireverzibilne navzdol. Torej, doseženo raven je zelo težko znižati. To tudi vidimo, kaj se je zgodilo s covidnimi dodatki," je komentiral Kračun.

Bomo za plače v javnem sektorju morali najemati posojila? Tako nevarne finančne politike si ne smemo privoščiti, je jasen Karel Lipnik. "Poglejmo samo tako. Država letno plača približno 700 milijonov evrov obresti. Ta znesek se bo po moji oceni v nekaj letih povečal na milijardo evrov. To so vse investicije, ki jih država porabi v celotnem letu. Se pravi, mi na leto izgubimo vrednost gradnje drugega tira samo za obresti."