Nekaterim strankam le določene raziskave kažejo visoko podporo, druge jih komaj zaznavajo. S katerimi javnomnenjskimi agencijami za svoje potrebe sodelujejo politične stranke? Kdo so lastniki agencij, s kom so povezani? Nekdanjega avstrijskega kanclerja Sebastjana Kurza je kupovanje javnega mnenja s proračunskim denarjem stalo politične kariere. Ali je mogoče s posrednim financiranjem tudi pri nas urediti višjo podporo stranki? Nekateri politiki temu pritrjujejo, v agencijah pa to možnost zavračajo.

O navedenem so v tokratni Tarči razpravljali: predsednik SNS-a Zmago Jelinčič, predsednik Dobre države Bojan Dobovšek, direktor agencije Valicon Andraž Zorko, direktorica agencije Mediana Janja Božič Marolt in solastnik Parsifala Borut Rončevič.

Voditeljica oddaje Erika Žnidaršič je vprašala profesorja na FUDŠ-u in solastnika Parsifala, ali je res mogoče z nekoliko višjimi zneski kupiti izid v anketi javnega mnenja. Borut Rončevič je navedel besede direktorja Parsifala, da v 12 letih obstoja še niso dobili "nespodobne ponudbe". Poleg tega je trg anket javnega mnenja tako majhen, da se od tega ne da preživeti. In če bi si tam umazali ime z nečednim početjem, potem bi izgubili večino strank, ki so majhna in srednja zasebna podjetja, je zatrdil. Tudi podpis pogodbe z ministrstvom za finance glede demografskega sklada je bil manjši posel, je dodal.

Zmago Jelinčič (SNS) je v oddaji navedel, da mu je nekdo v zameno za 10 tisoč evrov ponujal dvig odstotka v anketi javnega mnenja. Zavrnil je poziv voditeljice, naj pove podrobnosti, sicer zgodbi manjka verodostojnosti. Če bi namreč navedel ime in priimek, bi že naslednji dan dobil poziv sodišča, je zatrdil Jelinčič. Je pa kot "dejstvo" dodal, da velike firme v sklopu naročil pri anketarskih družbah plačajo namesto 100 enot, 150 enot, tistih dodatnih 50 enot pa je namenjenih "razmišljanju", kako dodati nekaj pozitivnosti določenemu kandidatu ali stranki. Povedal je še, da si manjše agencije tovrstno početje težko privoščijo, večje pa so povezane z "giganti slovenskega industrijskega okolja".

Janja Božič Marolt je navedla, da je dogajanje v Avstriji vrglo črno luč tudi na vse raziskovalne agencije v Sloveniji. Tudi tukaj so se začeli spraševati, kako potekajo ti posli, in njej o tem ni nič znano. Poudarila je, da je prestavnica ESOMAR-ja za Slovenijo, torej mednarodnega združenja marketinških in javnomnenjskih agencij, ter da je podpisala etični kodeks. Delovanja drugih agencij zato ni želela komentrirati. Navedla je podatek, da so glavni naročniki javnomnenjskih raziskav v Sloveniji mediji, Mediana pa dejanske predvolilne napovedi objavila samo pred dejanskimi volitvami. Jelinčičeve navedbe jo žalostijo.

Andraž Zorko ne verjame navedbam, da v Sloveniji neka agencija ponuja boljše izide za denar. Sicer ne more zatrditi, da se to ne dogaja, ampak dvomi, da to počne kakšna od uglednih agencij. Njegov Valicon je prav tako član ESOMAR-ja in zavezan k etičnemu kodeksu. Poleg tega že lep čas sploh ne izvaja merjenja javnega mnenja. Sprva tega niso počeli, ker so opustili telefonsko anketiranje, stranke pa so to zavračale. V zadnjem času pa jih ne objavljajo zato, ker nočejo sodelovati v "toksičnem okolju", kjer je še tako strokovna raziskava za nekoga razlog, da agencijo napade. Zorko je še dodal, da s Telekomom sodelujejo že od leta 1997.

Bojan Dobovšek, predsednik stranke Dobra država, je že dolgo kritičen nad sistemom merjenja javnega mnenja v Sloveniji. Že iz rezultatov izhaja, da je nekaj narobe, je zatrdil. Navedel je dva problema za politične stranke. Prvi problem je pojavljanje v medijih. Kdor se pojavlja v medijih, ta pride tudi na ankete. V medijih pa se lahko po Dobovškovih besedah pojavljaš tako, če plačaš neposredno ali pa prek oglaševanja. Največji zakupniki oglasov pa so podjetja v državni lasti. Številne so tudi svetovalne pogodbe. S tem se ustvari pritisk. Lep primer je Avstrija in dobro je, da se je tam tako razčistilo. Pri nas bi potrebovali žvižgača, a ga doslej še nismo dobili, je sklenil Dobovšek.

Vabljeni k ogledu celotne oddaje Tarča.