Sorodna novica Han: Magna je izpadla neresna. Vrniti bo morala 18,5 milijona evrov.

Kje so danes vsi ključni akterji in neuradni lobisti prihoda multinacionalke Magne v Slovenijo izpred šestih let? Ta je zdaj ustavila proizvodnjo. Magna je tudi zgodba o tem, kako zlahka si je kapital podredil vse: lokalno in državno politiko, okoljevarstvene organizacije, vplivne posameznike, celo medije, okoliške kmete, najrodovitnejšo slovensko zemljo in tudi zakonodajo.

Oddajo je vodila Erika Žnidaršič. Gostje so bili: državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Dejan Židan, njegov predhodnik Aleš Cantarutti, okoljski aktivist iz združenja Rovo Gorazd Marinček in nekdanji predsednik kmetijsko-gozdarske zbornice Cvetko Zupančič.

Feljton Magne v Sloveniji in izkupiček

Pretekli petek so delavci v Magnini lakirnici s skupinsko fotografijo zaznamovali svoj zadnji delovni dan. Ob zapuščanju hoškega obrata so pred vhodom prižgali sveče, je poročal novinar Žan Dolajš. "Šok je bil. Misliš si, da je Magna podjetje, kjer boš dočakal upokojitev," je potožil delavec.

"Načrt je, da odpustijo 90 ljudi od trenutno 158. Še nedavno je bilo 200 zaposlenih. Zaveze, ki so jih dali ob začetku proizvodnje, so v celoti prekršene," je pojasnil sindikalist Gvido Novak.

Prvi dan poskusne proizvodnje so marca 2019 začeli s podpisi več kot 200 zaposlenih na karoserijo. A že konec leta je bila proizvodnja po navedbah delavcev prvič zaustavljena za 14 dni. Razlog je bil brexit. Po tem je proizvodnja stekla, a le za slabe tri mesece. Obrat je bil zaradi covida-19 ustavljen marca 2020, takrat je bila večina od 200 delavcev poslana na čakanje na delo, nekateri so šli delat v Gradec. Šele dve leti po ustavitvi proizvodnje, marca lani, so se delavci vrnili v Hoče. Lansko jesen so bili zaradi pomanjkanja naročil še dva meseca na čakanju. Pretekli petek se je proizvodnja znova ustavila, zaokrožile so informacije o odpuščanjih. Skupaj je torej obrat v Hočah deloval manj kot dve leti. Stroji v 150-milijonski tovarni so torej več stali kot obratovali.

"Na začetku je Magna dejansko zaposlila 200 ljudi, danes pa, če potegnemo črto, je vsem tem dvestotim naredila veliko škodo, ker so zapustili svoje druge dobre, stabilne službe," je komentiral sindikalist Novak.

Predstavniki Cerarjeve vlade so trdili, da gre za pomembno strateško investicijo, ki bo rešila problematiko brezposelnosti v mariborski regiji. A podatki zavoda za zaposlovanje so zgovorni. Med letoma 2018 in 2022 se je zaradi zaposlitve v Magni iz evidence brezposelnih odjavilo le 13 ljudi. Ali Cerar obžaluje odločitev oziroma takratni pristop? "Ni mi žal, da smo takrat sprejeli takšno odločitev, kajti na podlagi takratne situacije, ko smo se prebijali iz gospodarske krize, ko smo želeli zagotoviti prizadetemu mariborskemu bazenu nova delovna mesta, ko smo želeli pomagati našemu gospodarstvu, je bila ta investicija smiselna. Žal tistih ključnih pozitivnih učinkov ni bilo, niso nastali. Seveda obstaja neko upanje, da se morda v prihodnjih letih zadeva nekako spremeni in se ta objekt uporabi za neki razvoj. Tako da je tukaj še težko reči, da je končano. Je pa dejstvo, da je ta hip videti zadeva precej depresivno, še posebej zaradi tega odpuščanja," je za Tarčo komentiral Miro Cerar.

Precej drugače je bilo leta 2016. Takrat so zaokrožile informacije, da koncern Magna Steyr iz Gradca išče primerno zemljišče za t. i. greenfield investicijo v Sloveniji, za projekt izgradnje visoko digitalizirane tovarne pa da potrebujejo približno sto hektarjev. Prve informacije so prišle z veleposlaništva v Berlinu, posredovala jih je takratna veleposlanica Marta Kos, z njo so, tako je zavedeno tudi v uradnih zaznamkih, zaradi osebnih poznanstev stopili v stik predstavniki Magne. "Želijo, da komunikacija v prvi fazi poteka med gospodom Althausom in veleposlanico. Predlagajo srečanje z ministrom za gospodarstvo Zdravkom Počivalškom in agencijo Spirit," piše v zaznamkih.

Zadeve so nato stekle zelo hitro. Maja 2016 predstavljeni načrti Magne so vladajočo politiko navdušili. Prva faza investicije: lakirnica, ki stoji danes, več kot 100 milijonov evrov in približno 250 zaposlenih. Z dodatno drugo in tretjo fazo bi investicija presegla 400 milijonov evrov. Kot je tedaj dejal Cantarutti: "Na cilju več kot 3000 delovnih mest. Mokre sanje vsakega Štajerca."

Žal je ostalo le pri mokrih sanjah – in to čeprav je vlada Mira Cerarja za Magno po hitrem postopku spreminjala zakonodajo. Posebni zakon lex magna je za postavitev tovarne predvideval celo razlastitve kmetov. Eden izmed kmetov je bil posebej jezen, rekoč: "Mi smo Soršaka izvolili, zdaj pa bo tako delal proti nam? Ne bo tako delal z nami."

Država je za tovarno ponudila različne lokacije, tudi v Kidričevem, kjer so državna zemljišča. A Magna je želela lokacijo v Hočah, na rodovitnih kmetijskih zemljiščih in na vodovarstvenem območju. Država je željo multinacionalke uresničila. Nato je odprla še denarnico. Občini Hoče - Slivnica je nakazala 10 milijonov evrov za odkupe zemljišč, kanadsko-avstrijski multinacionalki, ki sicer letno obrača desetine milijard, pa je namenila še 18 milijonov evrov državne pomoči.

Država je na svoje stroške za Magno zgradila tudi železniški priključek, ki je zdaj zgolj slepi tir. In to čeprav se Magna nikoli ni zavezala, da bo industrijski tir do svoje tovarne tudi zares zgradila. Gradnja tira je stala državo več kot milijon evrov.

"Ali so tako pokvarjeni ali tako neumni, da tako uničujejo naš sistem podjetništva, nas podjetnike. Lahko navedem, da bova v zadnjih dveh letih jaz in Akrapovič dala v proračun 28 milijonov evrov in ta denar bo zdaj dobila ena največja korporacija, ki bo jutri delala konkurenco našim podjetnikom," se je tedaj hudoval Joc Pečečnik.

Magna je brez večjih težav dobila državni blagoslov za gradnjo lakirnice na vodovarstvenem območju. Več nevladnih organizacij je zato leta 2017 napovedalo pritožbo na izdajo okoljevarstvenega soglasja. Zgodil se je najdramatičnejši del sage o Magni: informacije o grožnjah in po navedbah nekaterih okoljevarstvenikov celo poskusi podkupovanja. Taistega leta je Gorazd Marinček javno izjavil: "Konkretna nepremičninska korporacija, ki je v tem primeru zastopala interese Magne, mi je ponudila, da uredi vse moje finančne probleme, samo naj sporočim številko."

Z gospodarskega ministrstva so medtem prihajala svarila, da bo Magna zaradi zapletov odšla na Madžarsko. Tiste, ki so imeli do projekta v Hočah pomisleke, je gospodarski minister Počivalšek označeval celo za ekoteroriste.

17. oktobra 2017 so predstavniki politike in Magne simbolično zasadili prve lopate v nekoč kmetijska zemljišča. Temeljni kamen za lakirnico je bil kljub vsem okoljskim pomislekom in nasprotovanju dela tamkajšnjega prebivalstva položen. "Veseli me, da bodo od tega imeli veliko ljudje, ki bodo lahko zdaj delali tukaj doma v Sloveniji. Ne bo več treba hoditi čez mejo," je tedaj izjavil predsednik vlade Cerar. Župan Marko Soršak pa je izrazil prepričanje, da prva faza ni zadnja faza, kot so govorili nekateri nasprotniki projekta.

Napovedi kritičnih glasov so se uresničile. "Na neki način zdaj samo grenko spremljamo uresničitev tega, kar so bile naše bojazni," je povedal član civilne iniciative za ohranitev Rogoškega gozda, Simon Žlahtič. Gozd je vlada želela posekati in za kompenzacijo spremeniti v nadomestna kmetijska zemljišča. "Tovarno enkrat zgradiš, gozd posekaš, od zadaj pa ostanejo prazne hale in pa puščava," je nadaljeval Žlahtič.

Na eni strani ceste tako rekoč nov, nerabljen terminal letališča, ki v celotnem letu ne sprejme niti 20 potniških letal, na drugi strani ceste pa sredi prvovrstnih kmetijskih zemljišč več kot 100 milijonov evrov vredna tovarna, ki nekaj let po odprtju svoja vrata zdaj zapira.