Delavnice, predavanja, razstave, omizja, ki jih bodo v naslednjih petih tednih pripravili ljudske univerze, šole, vrtci in drugi, so namenjene prav vsem generacijam. Kulturo vseživljenjskega učenja želijo namreč približati tako starim kot mladim. Direktorica Ljudske univerze Celje Ines Stilin pojasnjuje: "Želimo pokazati, kako lahko neformalno učenje izboljša življenje in možnosti posameznikov tako na osebni kot tudi na strokovni ravni."

Ne gre pa pozabiti, da tudi za formalno izobraževanje ni nikoli prepozno. Judoistka Tina Trstenjak pravi: "Šele pozneje sem se začela zavedati, da je tudi formalna izobrazba zelo pomembna zame, za dobro motivacijo. In s pomočjo Ljudske univerze Celje mi je uspelo končati, sem zelo vesela in si to štejem kot še eno dodatno olimpijsko medaljo, štejem, da imam kar tri."

A v zadnjem obdobju izobraževanje odraslih upada. Leta 2016 se jih je v Sloveniji izobraževalo 12 odstotkov, lani 8,4. Eden od razlogov je zagotovo epidemija, a še zdaleč ni edini. Zvonka Pangerc Pahernik z Andragoškega centra opozarja: "Pogosto ljudje nimajo informacij, katere učne priložnosti so na voljo, in zato delamo veliko tudi na obveščanju.

Tedni vseživljenjskega učenja, ki jih pretežno financira država, letno privabijo približno desetino Slovencev, precej se jih dodatno z njihovo vsebino seznani prek družabnih omrežij in medijev. A da bi se trend izobraževanja med odraslimi spet obrnil navzgor, bi to akcijo morali razširiti na celotno leto. To pa bi zahtevalo dodatna državna sredstva.