Avstrijski založniki naj bi po nekaterih informacijah v projekt Žurnal vložili kar 42 milijonov evrov. Foto: BoBo
Avstrijski založniki naj bi po nekaterih informacijah v projekt Žurnal vložili kar 42 milijonov evrov. Foto: BoBo

Moja prva reakcija je bila kanček sarkastična - namreč svoj zadnji album sem kot glasbenik izdal pred štirimi leti, novega pa sem, tudi zaradi službe, ki sem jo zelo rad opravljal (da ne bo pomote), vsako leto prestavljal. Poleg tega pa je takrat še šlo za neuradno informacijo in kljub vsemu skušam do vsega skupaj ohraniti pozitiven odnos in ta konec oziroma zaključek vzeti kot nov začetek. A to je moja osebna zgodba, ne širša problematika. Sam imam to srečo, da sem dobil že nekaj novih ponudb, kot tudi nekaj mojih novinarskih kolegov. A govorimo o manjšini. Za vse žal ne bo prostora, saj se medijski prostor v Sloveniji iz leta v leto krči, veliko novinarjev pa je zato prisiljenih delati v nenormalnih pogojih in za minimalne honorarje. Kar ni slabo samo za novinarski posel, temveč tudi za javnost in obveščanje le-te, saj se tako niža kakovost poročanja, verodostojna informacija pa izgublja vrednost.

Izak Košir je na Twitterju, potem ko je dobil informacijo o koncu projekta Žurnal, zapisal, bo končno imel čas, da posname nov album ...
Izak Košir pravi, da jim je vodstvo na zadnjem sestanku povedalo, da nič ne kaže, da bi lahko v nekaj letih začeli ustvarjati dobiček. Foto: MMC RTV SLO

V slovenskih poštnih nabiralnih minulo soboto ni bilo brezplačnega tednika Žurnal, ki je izhajal skoraj 11 let. Prva številka je izšla novembra 2003 kot prvi brezplačni tednik v Sloveniji.

Sredi prejšnjega tedna so ga tako rekoč čez noč z dnevnikom Žurnal24 in spletnim Žurnalom ukinili njegovi lastniki, graški založnik Styria.

"Tega nihče od novinarjev in urednikov ni pričakoval - še posebej ne na tak način in tako nenadno," pripoveduje Žurnalov novinar, kolumnist in urednik Scene Izak Košir.


Žurnal je bil ukinjen s pojasnilom, da so tej odločitvi botrovale makroekonomske razmere v Sloveniji. Odločitev o koncu projekta pa je padla tako rekoč čez noč. Ali ste novinarji oz. zaposleni pred tem dobili kakšne informacije o namerah lastnikov ali s strani vodstva?

Ne, tega nihče od novinarjev in urednikov ni pričakoval - še posebej ne na tak način in tako nenadno. Vsi, z izjemo odgovornega urednika, ki je to (razumljivo) izvedel dva dni prej, smo to, da so lastniki podjetje likvidirali, izvedeli isti dan kot vsi drugi oziroma javnost. Poslovilna številka, ki je izšla naslednji dan, ni bila delo Žurnalovih novinarjev, saj je bil na dveh straneh edicije prisoten le zadnji urednikov komentar, poleg pa je bilo pojasnilo lastnika, da se Styria umika s trga brezplačnih medijev v Sloveniji.

Styria je v preteklosti Žurnal predstavljala kot dolgoročen projekt, v katerega je vložila več deset milijonov evrov. Zakaj so se tuji vlagatelji premislili? Ali so tudi sami v denarnih težavah? Styria bo kmalu končala gradnjo velike poslovne zgradbe, visoke 60 metrov, v Gradcu.

Za odgovor na to, zakaj so se vlagatelji premislili, ali je Styria v denarnih težavah in kje gradijo velike poslovne stavbe, nisem pravi naslov. To vprašanje boste morali nasloviti na njih. Novinarji in uredniki smo ustvarjali vsebine njihovih medijev, na poslovne načrte nismo vplivali, o podrobnostih finančnega stanja podjetja Žurnal media so nas sicer obveščali vsake tri mesece - na zadnjem sestanku so povedali, da nič ne kaže, da bi lahko v nekaj letih začeli ustvarjati dobiček, ker oglaševalski trg še kar pada. O natančnih načrtih glede morebitnih ukrepov pa nismo bili obveščeni. Pri projektu Žurnal24 in zurnal24.si so vztrajali sedem let, pri projektu Žurnal pa enajst. V tem času je na primer Styria kupila tudi Mojedelo in se potegovala za nakup časnika Večer.

Ali je po vaših informacijah prišlo do kakšnih poskusov prodaje Žurnala oz. da bi ohranili vsaj tednik ali spletno stran, ki sta imela precej velik doseg pri bralcih?

V zadnjih letih se je, predvsem s strani zunanjih opazovalcev, veliko ugibalo, kaj se bo zgodilo, če lastniki izgubijo potrpljenje ali upanje v boljši jutri. Med možnostmi, ki so krožile, je bila tudi ta, da se obdrži tednik, ki je nosil levji delež oglasnega deleža, oziroma tudi zato, ker je še pred začetkom izhajanja dnevnega časnika obstajal kot samostojni tiskan medij. Šušljalo se je tudi, da bi lahko v primeru krize ostala tudi spletna stran. A v zadnjem času so tudi do nas prihajale predvsem informacije, da če se medij ukine, se bodo ukinile vse tri edicije. Med novinarji in uredniki so se pojavljale tudi ideje, kako bi lahko v primeru takšne nevarnosti medij predrugačili, saj smo menili, da bomo lahko z lastniki pred dokončno odločitvijo vseeno iskali alternativne rešitve. Nekaj zanimivih idej smo imeli tudi v uredništvu, a z lastniki se o tem nikoli nismo pogovarjali - ne na našo, ne na njihovo pobudo.

Koliko zaposlenih in koliko honorarnih oziroma pogodbenih sodelavcev je imel Žurnal na koncu?

Mislim, da nas je bilo vseh skupaj okoli sto - imejte pa v mislih, da so bila tudi pri nas v zadnjih nekaj letih trikrat množična odpuščanja. Zaposlenih je bilo približno 53, s podpornimi službami (produkcija m4 in računovodski servis Fides) okoli 70, s honorarnimi sodelavci in nekaj študenti pa pridemo do približne številke sto. Kakor mi je znano, jih je bilo tudi devet na porodniškem dopustu. Natančnih podatkov nimam, to boste morali vprašati vodstvo.

Ali je bilo kaj pritiskov s strani vodstva na zaposlene v zadnjem času? Ali so se zniževali honorarji?

V bran Styrii lahko rečem, da v vseh svojih sedmih letih nikoli nisem doživel nikakršnega političnega pritiska, ki bi se nanašal na novinarsko vsebino. Lahko trdim, da smo bili zelo neodvisni in necenzurirami. Tudi honorarji se niso zniževali - lani je bil le velik odstotek honorarnih sodelavcev "prisiljen" odpreti s. p., a tu Žurnal ni bil izjema, temveč se je to dogajalo ne samo tudi v drugih medijih, temveč tudi v drugih podjetjih v Sloveniji (in še se dogaja), saj je država podražila plačila prek pogodb. Še več - sodelavko so pred mesecem dni celo zaposlili. In pred kratkim se je odprlo tudi nekaj novih delovnih mest.

Ob ukinitvi Žurnala so lastniki razlagali, da imajo pripravljen nekakšen socialni načrt. Kaj natančno naj bi to pomenilo oz. ali so vam ga že predstavili?

Kot sem uspel dojeti, gre tu predvsem za odpravnine in to, da nam bodo do začetka junija v pisarnah na voljo za kakršna koli vprašanja, dodatno pomoč in podobno. Ker gre za likvidacijo podjetja, so obljubili, da nam bodo ponudili več, kot je določeno z zakonom. Če me vprašate, ali so se te obljube držali, lahko za zdaj pritrdim. Če pa me vprašate, ali je to dovolj za sedem let zvestobe medijski hiši, ki je večina od nas ni imela le za službo, pa je spet druga stvar.

Moja prva reakcija je bila kanček sarkastična - namreč svoj zadnji album sem kot glasbenik izdal pred štirimi leti, novega pa sem, tudi zaradi službe, ki sem jo zelo rad opravljal (da ne bo pomote), vsako leto prestavljal. Poleg tega pa je takrat še šlo za neuradno informacijo in kljub vsemu skušam do vsega skupaj ohraniti pozitiven odnos in ta konec oziroma zaključek vzeti kot nov začetek. A to je moja osebna zgodba, ne širša problematika. Sam imam to srečo, da sem dobil že nekaj novih ponudb, kot tudi nekaj mojih novinarskih kolegov. A govorimo o manjšini. Za vse žal ne bo prostora, saj se medijski prostor v Sloveniji iz leta v leto krči, veliko novinarjev pa je zato prisiljenih delati v nenormalnih pogojih in za minimalne honorarje. Kar ni slabo samo za novinarski posel, temveč tudi za javnost in obveščanje le-te, saj se tako niža kakovost poročanja, verodostojna informacija pa izgublja vrednost.

Izak Košir je na Twitterju, potem ko je dobil informacijo o koncu projekta Žurnal, zapisal, bo končno imel čas, da posname nov album ...