Vseeno pa naj ne bi bilo presenečenj, ker naj bi drugo največjo banko prodali v naslednjih dveh letih po modelu 25xy. To pomeni, da bo država zadržala eno delnico in 25-odstotni delež, ki bo dovolj velik za vpliv na strateške odločitve, delež x se proda na borzi, delež y pa strateškemu partnerju.

Prihodnje leto naj bi tako država sveženj delnic mariborskega NKBM-a ponudila na borzi, leto zatem pa še strateškemu partnerju. Iz dobro obveščenih virov naj bi bila takšna privatizacija NKBM-a, ki je v nasprotju z NLB-jem povsem v rokah države, najprimernejša, saj država na ta način ohrani določen vpliv na strateške odločitve v banki, hkrati pa sprotne poslovne odločitve prevali na večinske lastnike.

Janša potrdil ustreznost formule
To je potrdil tudi premier Janez Janša, ki je v oddaji TV Slovenija Odmevi dejal, da je to neka splošna formula, ki bo uveljavljena v večini primerov, a verjetno ne v vseh, ker se med sabo razlikujejo. Povedal je, da gre za dobro kombinacijo, kjer ima država še vedno vpliv na nekatere strateške odločitve, po drugi strani pa to ne pomeni vpliva na tekoče poslovne odločitve, ki jih bodo sprejemali večinski lastniki.

Vlada čaka, mogoče zaradi NLB-ja?
Šestčlanska komisija za privatizacijo NKBM-ja pod vodstvom profesorja Boruta Bratine je sicer vladi ta model privatizacije predložila že pred tremi meseci, zato se zastavlja vprašanje, zakaj vlada odločitve v zvezi z NKBM-om ni sprejela že prej. Po vsej verjetnosti je morala pred tem odločitev uskladiti tudi z nadaljnjo privatizacijo NLB-ja, ki pa je že zaradi KBC-ja precej trši oreh.

Triglav je bolj zapleten
Glede Zavarovalnice Triglav je Janša dejal, da gre za kompliciran model, predvsem zaradi sodnih postopkov, ki še trajajo. Ti postopki omejujejo vlado za dokončanje privatizacije, še pravi Janša in dodaja, da je ravno zaradi teh dejstev končna formula privatizacije Triglava še neznana.

Telekom po podobni formuli
Tudi pri Telekomu naj bi država zadržala četrtinski delež in eno delnico, prodala pa bi nekaj manj kot polovico. Strateški partnerji pri obeh še niso znani. Je pa o tem že izrazil dvome poslanec LDS-a Pavle Gantar, ki meni, da bodo le 40 odstotkov Telekoma težko prodali, saj naj bi si veliki telekomunikacijski sistemi prizadevali kupiti vsaj 75-odstotne deleže v posameznih družbah.