Na ministrstvu za delo se že od začetka letošnjega leta soočajo s pozivi dobaviteljev k zvišanju s pogodbo določenih cen prehranskih izdelkov, ki so namenjeni humanitarnim organizacijam. Mlinotest zaradi razmer zmanjšuje dobavo moke, prekinjena je tudi pogodba s Pomurskimi mlekarnami. Dobrodelne organizacije in pristojno ministrstvo zagotavljajo, da je zalog za zdaj dovolj, je za Radio Slovenija poročala Urška Valjavec.
Večino hrane Rdeči križ in Karitas dobita iz Operativnega programa za hrano, ki ga upravlja ministrstvo za delo. Rdeči križ iz tega naslova dobi 60 odstotkov hrane, ki jo razdeli. Predsednica Vesna Mikuž: "Vsakršna motnja in nedobava hrane iz teh programov za nas lahko predstavljata veliko težavo, pomenita velik izpad posamezne vrste in količine prehranskega izdelka pri oskrbi socialno najbolj ogroženih."
Zaradi vedno višjih cen pšenice bo Mlinotest letos zagotovil 66 odstotkov dogovorjene količine moke, količine testenin ostajajo nespremenjene. Poleg tega je ministrstvo za delo sporazumno prekinilo tudi pogodbo s Pomurskimi mlekarnami. Najbolj iskana proizvoda sta mleko in olje, pravi generalni tajnik Karitasa Peter Tomažič. "Trenutno so neki zastoji pri tem blagu, računamo, da bomo septembra nekako prišli notri, da bodo dobavljene celotne količine," je povedal.
V primeru razvezanih pogodb ministrstvo objavi nov razpis in tako skuša zagotavljati nemoteno dobavo izdelkov v skladišča humanitarnih organizacij. Je zaradi razmer že čutiti pomanjkanje? "V tem trenutku tega pomanjkanja ni, to pa predvsem iz tega razloga, ker smo že v lanskem letu skupaj z ministrstvom pričakovali, da se bodo zaradi posledic covida cene dvignile, zato potrebujemo večje količine hrane in te so bile tudi načrtovane za letošnje leto, kar pa nekako sovpada s krizo v Ukrajini in posledice te krize se bodo šele pokazale," so pojasnili na ministrstvu.
Na ministrstvu sicer že pripravljajo Program za odpravljanje materialne prikrajšanosti, ki bo osnova za črpanje sredstev v naslednji finančni perspektivi. Poleg tega naš sistem socialnega varstva v primeru materialne ogroženosti omogoča uveljavljanje denarne socialne pomoči ali izredne socialne pomoči.
Subvencionirana prehrana za starejše?
V populacijo s slabšo prehranjenostjo sodijo starejših nad 65 let, ki živijo doma. Ena od mogočih rešitev za izboljšanje njihove prehranske preskrbe je subvencionirana prehrana, podobna sistemu študentskih bonov. Idejo je razvila skupina angažiranih študentov na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, ki je zmagala v projektu reševanja problematike prehranske oskrbe starejših, je za Radio Slovenija poročala Jernejka Drolec.
Najpogostejše težave pri starejših osebah, ki živijo na svojem domu, so osamljenost, neznanje, kaj pomeni uravnotežena prehrana, in prenizke pokojnine, pravi Blaž Trlep, študent živilstva magistrskega programa na biotehniški fakulteti in član ekipe, ki je oblikovala zamisel o storitveni mreži za nudenje obrokov in spodbujanje skupnega obedovanja za starejše, pri čemer bi morala država sistemsko poskrbeti za subvencioniranje njihovih obrokov. Ideja je, da bi jih po pošti pozvali na pogovor s prehranskim strokovnjakom.
"Na tej točki bi predstavili vključitev v to našo mrežo subvencioniranega obroka, kar pomeni, da bi ljudje dobili na dan en topel, uravnotežen in hranilen obrok, ki bi ga zagotovila država," je povedal Trlep.
Hkrati bi spodbujali, da bi starejši imeli možnost skupnega obedovanja v določenih restavracijah, javnih kuhinjah. "Namen je predvsem ta, da bi se starostniki, ki jim družbe primanjkuje, prehranjevali na takšen način, da bi jim druženje dajalo voljo za primernejše hranjenje, hkrati pa bi na tisti lokaciji dobili obrok, s katerim bi zadostili vsaj enemu uravnoteženemu obroku dnevno," je še pojasnil.
Starejši potrebujejo posebno skrb tudi na področju ustrezne prehranjenosti, saj je to povezano z zdravjem in preprečevanjem napredovanja nekaterih bolezni. Največja težava je, da so starejši umaknjeni in izključeni iz širše družbe, poudarja Liljana Batič Drnovšek, direktorica Zavoda za oskrbo na domu Ljubljana. "Naša družba bi morala biti socialna, tudi medgeneracijska, te solidarnosti ni," je povedala. Napisane strategije, ki to obravnavajo, je treba z aktivnostmi na lokalni in državni ravni tudi udejanjiti, je še poročala Jernejka Drolec.
mm
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje