Šlo bo za paralelni slalom med Slovenijo in Avstrijo, je prepričan predsednik komisije za preprečevanje korupcije, ki dodaja, da upa, "da glede na učinkovitost postopka ne bomo govorili o razliki v letih".

Goran Klemenčič, gost oddaje Intervju na prvem programu Radia Slovenija, je govoril tudi o zadnjem primeru, ki odmeva v medijih, domnevnem poskusu podkupovanja poslanca Luke Jurija. Med drugim je dejal, da se je "glede na razmere, v katerih danes živijo ljudje, nespodobno in neokusno šaliti o korupciji in podkupovanju". Dodal je, da je komisija že opravila pogovor z Jurijem, o ugotovitvah pa še ni mogoče govoriti. "Lahko, da je iz muhe nastal slon, lahko pa, da bo iz slona nastala muha, kar je nedopustno," je dejal Klemenčič.

Politično trgovanje? To ni normalen del političnega življenja
Tudi dogovarjanje tipa Jelinčič-Pogačnik (zemljišče za letalski muzej v zameno za glas proti interpelaciji) ni normalno politično dogovarjanje, saj je glede na informacije, javno objavljene v medijih (zadeva je še vedno v postopku, zato je konkretno ni želel komentirati), "to nesporno korupcija". Dodal je, da je razočaran nad "mnenji" dela pravnih strokovnjakov, ki so domnevno dogovarjanje označili za normalen del političnega življenja. "Govorimo o protipravnih dejanjih," je opozoril Klemenčič in dodal, da se je meja med politiko in kriminalom nevarno zabrisala.

Klemenčič je zavrnil očitke, da se komisija spravlja na "ene in iste ljudi", in pojasnil, da je korupcija "oblastno dejanje", torej dejanje predvsem tistih, ki so na oblasti ter imajo moč in vpliv, zato je jasno, da bo komisija velikokrat obravnavala koalicijo.

Takoj bodo skočili na poslanca, ministra, sodnika ... oblastnika
In kdo je prvi na vrsti? Komisija primere izbira po notranji metodologiji, pri čemer Klemenčič opozarja, da je treba sistem spreminjati od vrha navzdol, kar pomeni, da bodo "takoj skočili" na poslanca, ministra, sodnika, tožilca, policista, državnega sekretarja, torej ljudi na funkcijah, kjer mora biti toleranca do korupcije ničelna.

Klemenčič sicer priznava, da gre včasih za "boj z mlini na veter", saj imajo omenjene zadeve "prednost" pred "lokalnimi zadevami". Ocenil je, da je zavisti med Slovenci "ogromno", saj komisija prejema veliko zlonamernih prijav.

Pahorjev kabinet se odziva brez zamud
Sicer Klemenčič sodelovanje s kabinetom predsednika vlade opisuje kot odlično, saj v korespondenci z njim ni "nobenih zamud pri dopisih" ali odzivih. "Tudi v zadevi Dimic. V zadnji zadevi v povezavi z dr. Horvatom pa je sprejel odločitev, ki je zakonsko ni bil dolžan sprejeti, in to cenimo, ker želimo spremeniti nevarno prakso", po kateri nihče ne odstopi, dokler ni obsojen, je dejal Klemenčič.

Klemenčič je komentiral tudi delo pravosodja in dejal, da je to, kar se tiče obravnave kriminala in organiziranega kriminala, nad evropskim povprečjem, na področju gospodarskega in finančnega kriminala pa naj bi popolnoma odpovedalo in ni učinkovito. Gre za dokaj nove postopke, saj jih do pred kratkim ni bilo, "ker ni bilo tožnika".

Za sodne zaostanke na tem področju Klemenčič "krivi" naslednje vzroke: pomanjkanje znanja, apatijo, ignoranco in malomarnosti ter namerne napake. Pri tem je "težko reči, kakšno je razmerje, a je vsakega nekaj", je dodal.

Kje smo in kje bi morali biti
Predsednik komisije za preprečevanje korupcije je prepričan, da je Slovenija na sodnem področju izgubila nekaj priložnosti. Dejal je, da se med zadnjimi v EU-ju pogovarjamo o odvzemu nezakonito pridobljenega premoženja, o tem pa govorimo kot o neki novosti, čeprav gre za zadevo, ki je bila "nova" pred 15 leti.

Tudi izjava o okoli 15 odvetniških družbah, ki imajo velik vpliv na "življenje" v Sloveniji, ni bila dana na pamet, saj pregled denarnih transakcij državnih institucij jasno kaže, "kdo so ključni akterji". "Če imamo tisoč odvetnikov, z državo pa jih sodeluje okoli 10, če z državo sodelujeta samo dva notarja, če 90 odstotkov trga zasedata samo dve poslovni skupini," je našteval Klemenčič.

Kar se tiče slovenske družbe, ga moti, da se govori o vplivu politične in gospodarske elite na družbo. Po njegovem mnenju gre za zlorabljen pojem, saj z elito mislimo na posameznike z močnimi kapitalnimi in političnimi vplivi, ne pa na znanstvenike in ustvarjalce, ki bi jim ta naziv bolj upravičeno pripadal.

Ne palica ali krogla, ampak laži in podtikanja
Kar se tiče "nevarnosti", ki jih prinaša njegov položaj, pa je dejal, da Slovenija ni Rusija, kar pomeni, da si "najbolj ogrožen v smislu, ko te skušajo diskreditirati", zato se je treba "bolj kot palice ali krogle bati laži v medijih".