Obtožnica se nanaša na posel z argentinskimi delnicami, ki se je med Zvonom Ena in Foršem odvrtel konec leta 2008 oziroma na začetku leta 2009 in ga je financiral državni NLB. Holding v lasti mariborske nadškofije naj bi podjetju, ki je domovalo na sedežu nadškofijskega dvorca Betnava, prodal 25 odstotkov argentinskih družb.

Specializirano državno tožilstvo (SDT) je obtoženima do zdaj očitalo, da sta kaznivo dejanje v sostorilstvu storila zato, da bi Zvonu pridobila protipravno premoženjsko korist, hkrati pa za tri milijone evrov, kolikor je znašal premoženjskopravni zahtevek, oškodovala medtem prav tako propadli Forš.

Že ob aprilskem ponovnem zaslišanju izvedenke Nadje Zorko in tik pred koncem sojenja je Bauman napovedal verjetno modifikacijo obtožnice, danes pa to tudi uresničil. Izvedenka je namreč med drugim ocenjevala vrednost poslovnega deleža družbe Forš Tuzla, z odkupom katerega je Zvon Ena dejansko financiral nakup argentinskih delnic, ter v dopolnitvi mnenja z več kot 50-odstotno verjetnostjo ugotovila, da je bil delež dejansko brez vrednosti.

"To pa pomeni, da je tudi Zvon Ena odkupil delež brez vrednosti, kar pomeni, da v tem primeru ni prišlo do oškodovanja. Ker je oškodovanje eden od zakonskih znakov kaznivega dejanja zlorabe položaja, je bilo v tem delu treba obtožnico umakniti," je za STA pojasnil tožilec Tomaž Bauman.

Oškodovanje Forša

Še naprej pa vztraja pri prvem delu obtožnice, v katerem obtoženima očita posel z nakupom delnic, ki je potekal neposredno med Zvonom Ena in Foršem in ki ga je zadnji financiral z lastnimi sredstvi, zaradi česar je bil po mnenju Baumana dejansko oškodovan Forš.

Tožilec za zdaj o tem, kako visoko kazen bo predlagal, ni želel govoriti, ker pa pod očitkom še vedno ostaja približno 800.000 evrov, bo skoraj zagotovo predlagal zaporno kazen.

Sodni senat, ki mu predseduje Danilo Obersnel, je ob tem kot nepotrebno zavrnil zaslišanje nekaterih prič, ki jih je že ob začetku sojenja predlagala obramba, med njimi tudi Alojza Peterleta, so se pa člani senata odločili, da tokrat kot pričo zaslišijo nekdanjega soobtoženega Andreja Mesareca, po prepričanju tožilstva zgolj slamnatega direktorja Forša, zoper katerega je pregon že pred časom opustilo.

Obtožena zavračata očitke

Obramba po naroku za STA ni želela komentirati spremenjene obtožnice, oba obtožena pa sta pred senatom še enkrat na kratko zavrnila očitke. Zdolšek je glede spodletelega nakupa delnic ponovil, da je bila to zgolj posledica svetovne finančne krize, v času katere so padle vrednosti delnic tudi največjim slovenskim in tujim podjetjem, prav tako pa je zanikal, da bi Mesarecu dajal kakršna koli navodila.

Nekdanja članica uprave pa je dejala, da je imela tudi sama nadrejene, pri tem je navedla vodilna v takratnem nadškofijskem finančnem imperiju Mirka Krašovca in Dušana Zazijala. Kot je dodala, so morali upoštevati njihova navodila. Tudi ona je zanikala, da bi kakor koli narekovala delo direktorju Forša, ki je bil po njenih besedah pri vodenju družbe samostojen.

Predsednik senata Obersnel je najverjetneje zadnji narok napovedal za 27. junij, ko bo kot priča zaslišan še Mesarec, ob tem pa je stranke v postopku pozval, naj se za isti dan pripravijo tudi na morebitne sklepne besede.