Liberalna akademija je pripravila okroglo mizo z naslovom "Izgubljena prihodnost Slovenije?", na kateri so med drugim sodelovali ekonomist Tine Stanovnik, Barbara Rajgelj s Fakultete za družbene vede, zgodovinar Božo Repe, politični analitik Vlado Miheljak in predsednik Liberalne akademije Darko Štrajn.

Štrajn je uvodoma povedal, da imamo v Sloveniji opravka z lokalno ponovitvijo neoliberalne revolucije. Prepričan je, da se pri nas agresivna desnica, ki je oblikovala vlado, ravna po "učbeniku neoliberalne zlorabe pojma svobodnega trga" in da je napovedano varčevanje izgovor za prerazporeditev družbene moči in poznejšo utrditev oligarhije.

"Doživljamo neoprimitivizem"
Stanovnik je pojasnil, da gre pri tem, kar doživljamo, za neoprimitivizem. Kot je dejal, se vedno poudarja, v kako slabem položaju je naša država, kar pa po njegovem mnenju ni res, saj je vrsta kazalnikov ugodnih za Slovenijo, skrb vzbujajoč je le fiskalni primanjkljaj, glede katerega bi bilo treba nekaj narediti, a ne na hitro. Tako kot so stvari zastavljene zdaj, nas bodo, tako Stanovnik, peljale navzdol po isti spirali, po kateri je šla Grčija.

Varčevalni ukrepi so po njegovem mnenju popolnoma nesorazmerni. Kot je dejal, je mogoče poseči v plače in na strani prihodkov zvišati davke, vendar vse to na zmeren način. Pri varčevanju gre po njegovem mnenju tudi za politkomisarsko mikroupravljanje, saj naj bi bili ukrepi predpisani preveč podrobno.

Rajgljeva za prepoved referendumov o človekovih pravicah
Repe je izpostavil, da smo na evropski ravni po 2. svetovni vojni doživeli dva velika obrata. Prvi je bil po koncu vojne, ko so vse desne stranke, ne le tiste, povezane s kolaboracijo, izginile, prišlo pa je do vzpona levih vlad in socialne države. Po letu 1990 je prišel drugi obrat, ko se je pojavil t. i. konec zgodovine, upadla pa je tudi potreba po socialni državi. Danes smo, kot pravi, pred tretjim izzivom, na katerega ima le malo ljudi pravi odgovor.

Glede Slovenije je pojasnil, da je ob osamosvojitvi izkoristila drobno odprto okno v zgodovini, pri čemer je bil po njegovem mnenju največja težava to, da so politiki v tistem času preveč postavljali v ospredje nacionalno državo in premalo demokracijo, kar naj bi nas še danes močno teplo. Zatrdil je, da smo se danes tudi v marsičem vrnili v trideseta leta prejšnjega stoletja, predvsem v političnem, ekonomskem in ideološkem smislu.

Poudarja, da je eden izmed mogočih scenarijev v tem trenutku ta, da se bodo oblastne strukture oklepale svojega položaja z vsemi sredstvi. Pri vsem skupaj namreč ne gre za reševanje države, ampak za oblast in prekrivanje afer, saj bi se po njegovem mnenju tudi v Sloveniji lahko zgodil primer Sanader.

Rajgljeva je opozorila, da bi bilo treba vnos zlatega pravila v ustavo, s katerim se po njenem mnenju želi le preprečiti morebitne referendume, razširiti tudi na druge določbe, s spremembo katerih bi prepovedali referendume o človekovih pravicah. Raziskave so namreč pokazale, da je glasovanje na 75 odstotkih referendumov o človekovih pravicah manjšin v ZDA šlo v škodo manjšin, v Sloveniji pa je, kot trdi, ta izid celo 100-odstoten, saj je padel najprej referendum o oplojevanju samskih žensk, nato o izbrisanih in nazadnje še referendum o družinskem zakoniku.

"Dogaja se nateg"
Miheljak je pojasnil, da se v Sloveniji dogaja "nateg". Vsi vemo, tako Miheljak, da je za odrekanje potreben konsenz, bila pa je napovedana vojna, s katero ni mogoče doseči skupne motivacije. Ta vojna napoved pa je po njegovem mnenju v bistvu nekakšna španska stena, s katero se želi prekriti prave motive.

Vlada bo po njegovem mnenju popustila tako pri varčevalnih ukrepih kot tudi pri organizacijski strukturi državnih organov. "Namreč, ko zgradiš nov sistem, postaviš nove ljudi, vzpostaviš nadzor, in potem lahko spet drobiš in ta mesta znova postaviš svoje ljudi," je razložil Miheljak, ki je prepričan, da gre pri varčevalnih ukrepih za redefinicijo družbe in države ter za demontažo socialne države.