V intervjuju za STA je med drugim poudaril, da so se v povojnem obdobju zgodile hude zlorabe prava, zato se mora po njegovih besedah tisto, kar je mogoče, popraviti. Na vprašanje, zakaj je poboje v Hudi Jami označil kot drugorazredno vprašanje, je odvrnil, da se mu zdi neprimerno politično manipuliranje s to temo. Sicer pa je poudaril, da bi bilo sprejetje vojnih zakonov, zlasti zakona o vojnih grobiščih, zanj velik korak naprej.

Predsednik je ob tem dejal tudi, da je prebral razmišljanje Janeza Janše na spletni strani SDS-a. "Vidim, da o teh vprašanjih razmišlja globoko in čustveno, in ta čustva spoštujem. Videl sem, da je dal tudi nekaj konkretnih predlogov, ki se mi zdijo koristni," je povedal. Nasprotno pa meni, da so polemike o preimenovanju ulic, poimenovanih po Titu, nekoristne, saj je bil Tito velika, kompleksna osebnost, ki je bila za slovenski narod zelo pomembna. Z njegovim imenom je povezanega mnogo dobrega in slabega, te zgodovinske kompleksnosti pa po Türkovih besedah ne gre poenostavljati.

Vladi bi morali dati sto dni
Na vprašanje, ali je boljše sodeloval z Janševo ali s Pahorjevo vlado, je odvrnil, da je sodelovanje z obema dobro. Glede nove vlade je opozoril še, da bi bilo treba upoštevati načelo stotih dni, v katerih vlada lahko preizkusi svoje metode dela in se ustali.

O razpletu zgodbe o vlogi Dimitrija Rupla, ki sta jo s preimerjem Pahorjem še pred kratkim razumela različno, je dejal, da v politiki pač prihaja do različnih ocen, kar ni nič tragičnega. "Mislim, da je tudi kasnejši razvoj pokazal na upravičenost mojih takratnih ocen, v katerih sem se opredeljeval do kandidature Dimitrija Rupla za veleposlanika na Dunaju," je dodal.

Türk sicer podpira ministrico za notranje zadeve Katarino Kresal pri izpolnjevanju odločbe ustavnega sodišča o izbrisanih. Kot je dejal, meni, da je ravnala prav, ko je izbrisanim začela izdajati odločbe. Obenem interpealcija v prvih stotih dneh vlade ni najbolj običajna, drži pa, da gre za mehanizem, ki se ga uporabi, ko se hoče poglobljeno razpravljati o nekem vprašanju, povezanim z delom ministrov. "Glede na to bi rekel, da naša demokracija deluje," je dodal.

Razprave o kriznih ukrepih običajne povsod
Pa se vlada dovolj hitro odziva na gospodarsko in finančno krizo? Po menju predsednika je odziv dovolj hiter, seveda pa je za krizne čase značilna negotovost, zato se tudi pojavlja precej vprašanj, ali so vsi ukrepi ustrezni. Vendar pa so, kot je opozoril Türk, take razprave prisotne povsod po svetu, kar pač kaže na to, da lahkih odgovorov ni. Verjetno pa bo v naslednjih stotih dneh vlade potreben še kakšen bolj strateški premislek oziroma ukrepanje, usmerjeno v razvoj. Tudi premier Pahor je po njegovih besedah že napovedal skorajšnja posvetovanja o tem, da bi aprila prešli v to novo fazo.

Na vprašanje, ali meni, da bi morale državne banke pomagati podjetjem, ki so jih odkupili menedžerji, je odvrnil, da bi raje videl, da to vprašanje najprej temeljito preuči vlada. "Načelno pa mislim, da ne," je dodal.

Hrvaška: Preveč "glasne diplomacije" in nepremišljenih besed
O odnosih s Hrvaško je predsednik Türk poudaril, da ti niso dobri in da bi bilo treba narediti precej, da bi se popravili. "V tem trenutku vidim preveč glasne diplomacije in uporabe izrazov, ki škodijo odnosom; zlasti na hrvaški strani tudi pri najvišjih predstavnikih opažam uporabo spornih izrazov," je dejal.

Mediacijo kot orodje za rešitev odprtih mejnih vprašanj je Türk označil kot dobroverno ponudbo Evropske komisije, ki jo je treba vzeti resno, kar velja tudi za Hrvaško. Obenem seveda velja, da mora vsaka mediacija potekati v okvirih, ki jih določa mednarodno pravo, in nikakor ne more biti proti njemu. Seveda pa to ne izključuje ustvarjalnosti pri iskanju rešitev. Glede meje na morju je Türk med drugim dejal, da bo treba poskati pravično rešitev, ki bo Sloveniji zagotovila stik z odprtim morjem, Hrvaški pa stik z italijanskim teritorialnim morjem.

E. S.