Po februarski prvi oceni Statističnega urada RS (Surs), ki je temeljila na četrtletnih podatkih, se je slovenski bruto domači proizvod (BDP) lani zvišal za 5,4 odstotka, po prvi letni oceni, ki jo je urad objavil konec avgusta, pa je rast znašala le še 2,5 odstotka. Lanska rast je bila tako bistveno nižja od prvotnih ocen, pa tudi precej počasnejša od pokoronske 8,2-odstotne v letu 2021.

Zaradi tega so se v javnosti pojavili tudi pomisleki o morebitnih napakah in nepravilnostih pri prvotnih ocenah statistikov. Vlada je na začetku septembra Surs nato pozvala k dodatnim pojasnilom glede ocene rasti slovenskega bruto domačega proizvoda (BDP) za lani, 26. septembra pa je na seji sprejela sklep, da se generalni direktor Tomaž Smrekar "seznani z očitanimi kršitvami in možnimi razlogi za razrešitev, ter ga pozvala, da se do njih opredeli".

Sorodna novica Vlada od generalnega direktorja Sursa terja odgovore

Vse očitke so sicer na statističnem uradu tedaj zavrnili. Kot je septembra povedal Smrekar, nikakor ni šlo za napake ali nedoslednosti, ampak za temeljito revizijo ocene na podlagi novih podatkov. Proces je po navedbah statistikov natančno predpisan in temelji na skupnem okviru EU-ja.

Kot je septembra še pojasnil Smrekar, je bilo leto 2022 zaradi visoke inflacije in energetskega šoka po ruskem napadu na Ukrajino izjemno, za takšna neobičajna leta pa je zelo težko dajati dobre ocene za različne ekonomske kazalnike.

Ravno zato so popolnejši in bolj kakovostni letni podatki po Smrekarjevih pojasnilih pokazali bistveno drugačno sliko kot četrtletni, še posebej se je to pokazalo proti koncu leta 2022, ko so se lanski šoki najmočneje odrazili. Dosedanji prvi mož statističnega urada je takrat odločno zanikal tudi navedbe, da na izračune urada vpliva vlada ali kdo drug.

A kljub tem pojasnilom se nezadovoljstvo zaradi popravljene ocene ni poleglo, saj bistveno nižja lanska ocenjena rast pomeni predvsem težavo za javnofinančno načrtovanje države.