"Ni močne povezovalne figure, ki bi povezovala leve sile, kot je bilo to leta 2011 z Zoranom Jankovićem, ki ga je volilno telo prepoznalo kot nekoga, ki lahko premaga Janeza Janšo," poudarja v pogovoru za MMC predavatelj na fakulteti za uporabne družbene študije Matevž Tomšič. Janković je po njegovih besedah postal "persona non grata" na tem političnem polu in se ga poskuša izolirati.

Janković ni rekel zadnje besede
Nikola Damjanić se v pogovoru za MMC s tem ne strinja. "Zoran Janković ni rekel zadnje besede. Kolikor vem, ima namen dejavno se udeležiti državnozborskih volitev. Kljub vsem težavam, medijskemu linču v teh dveh letih - on je človek, ki ima ustrezen 'rejting' in gotovo bo posegel po delitvi kolača na volitvah," pojasnjuje Damjanić.

Šoltes ni karizmatičen
Nikogar od trenutnih obrazov Tomšič ne vidi v vlogi povezovalnega dejavnika. "Igor Šoltes je zdaj dosegel dober izid, vendar Šoltes sam po sebi ni karizmatična figura. On je bil izvoljen za poslanca, ima zagotovljeno prihodnost za naslednjih pet let. Vprašanje je, koliko bo motiviran, da bi se angažiral na nacionalni ravni," nekoliko o Šoltesovi napovedi o ustanovitvi stranke dvomi Tomšič.

"Napovedal je ustanovitev stranke, ima ambicije, vendar ta stranka še ni ustanovljena. Da nekdo nastopi na državnozborskih volitvah z resno možnostjo za uspeh, mora vzpostaviti osnovno strankarsko infrastrukturo. Nekdo, ki je večino časa v Bruslju, odsoten, to težko počne."

Lukšič odvrača glasove
Dejstvo, da bodo najverjetneje julija predčasne volitve, je dodatna težava. Tomšič je spomnil, da je Borutu Pahorju uspelo zmagati na državnozborskih volitvah iz Bruslja, a je šlo za SD – stranko z močno organizacijo in infrastrukturo. Tudi ta se je v nedeljo odrezala zelo slabo, poražen je bil tudi predsednik Lukšič osebno.

Zavezništvo Alenke Bratušek - "malo komično"
Tudi Zavezništvo Alenke Bratušek, ki se ustanavlja po Tomšičevih napovedih, nima velikih možnosti. Samo ime stranke - če bo ostalo – je po njegovi oceni "malo komično". "Gre za političarko, ki se na mestu predsednice vlade ni prav dobro izkazala. Uspela je končati mandat izrazito predčasno; dvomim, da bo ona figura, okoli katere bi se dejansko lahko levica združevala. Ni močne integrativne figure, ki bi povezovala leve sile," zatrjuje Tomšič.

Damjanić: Združitve so nujne
Po Damjaniću sta poti dve – ena je, da nadaljujejo po sedanji poti, ki se očitno kaže kot neučinkovita; druga pa je, da se preide k nekemu smiselnemu združevanju.

"Nikjer ne piše, da je treba narediti eno edino levo stranko, smiselne združitve bi bile nujne. Sorodne stranke oziroma skupine s sorodnimi ali podobnimi svetonazorskimi pogledi in filozofskimi postulati bi morale najti skupne imenovalce in se združiti. To so zagotovo Alenka Bratušek, Šoltes, Solidarnost, Zares, LDS …To, kar je v bistvu ven prišlo iz umrlega LDS-a in se razsulo iz njega," našteva Damjanič.

Ljudje za spremembe
Kanček optimizma po njegovih besedah uliva to, da je Združena levica dobila omembe vreden delež na evropskih volitvah. "To kaže, da ljudje vseeno zaznavajo, da je treba začeti uvajati spremembe."

Kaj je pokazala računica?
V Ninamedii so izračunali, da je na evropskih volitvah levica dobila vsaj deset odstotkov glasov, ostalo pa se je raztreslo po volilnem telesu oziroma po silnih strankah oziroma listah, niso pa niti blizu temu, kar bi bilo potrebno. "Če samo vzamemo Kacina in PS, Združeno levico, tudi Jelinčiča … Kar 20 odstotkov je razsutega tovora," je bil nazoren Damjanić.
20 odstotkov razpršenih levih glasov
Kar 20 odstotkov glasov je razpršenih na vseh mogočih koncih – oddani so bili za zmagovalne stranke. "SDS in NSi imata 40 odstotkov; tri stranke druge opcije, ki so prišle v EP, pa imajo 17 odstotkov. Dve tretjini od izgubljenih glasov je dobila desna pozicija, eno tretjino pa leva opozicija," navaja Damjanić.

Cerar: levo ali na sredini?
Miro Cerar je po besedah Tomšiča drugačna zgodba. V primerjavi s prej omenjenimi ima določene prednosti – med njimi ga je najlažje prikazati kot nov obraz, do zdaj političnih in javnih funkcij ni imel, najlažje ga je prikazati ko sredinsko osebnost. "T. i. levica bi zmagala, če bi uspela dobršen del sredinskega telesa priključiti na svojo stran. Ne Bratuškova ne Šoltes tega ne bosta mogla v zadostni meri. Šoltes je zaradi družinskega pedigreja močno inkorporiran v obstoječe strukture; poleg tega Cerar deluje bolj karizmatično od Šoltesa, bolje nastopa v javnosti. Zanj je značilen moralističen diskurz, zaradi katerega bi utegnil pritegniti koga ne le iz sredine, ampak tudi koga z desnega pola."

Cerarjevo volilno telo je levosredinsko
Po analizi Ninamedie pa je volilno telo Mira Cerarja pretežno levosredinsko. "Kakšne vrednote bo zagovarjal, je drugo. Vprašanje je, kaj bo zagovarjal oziroma ali bo zagovarjal vrednote, ki ustrezajo volilnemu telesu, ki trenutno od njega nekaj pričakuje - v tem primeru bo verjetno 'rejting' višji. In obratno, če bo šel v drugo pozicijo, se bo 'rejting' ustrezno spremenil ali padel," pojasnjuje Damjanić.

Stari operativci v novih strankah
Poudarja namreč moralo, etiko, za kar je določen del desnih volivcev dovzeten, pa našteva Cerarjeve prednosti Matevž Tomšič, a se hkrati sprašuje o njegovi organizacijski sposobnosti: "Spet bo šlo za to, da se vzpostavi strankarska infrastruktura. Problem je, da je velik del operativcev v novih strankah že bil v starih strukturah – v LDS, Zaresu. To je opaziti tudi v Solidarnosti."

NSi-SLS: skupaj ali ločeno na predčasnih volitvah?
Tomšič še dodaja, da bodo državnozborske volitve drugačna zgodba od evropskih, poleg tega je parlamentarni prag precej nižji. Pri NSi in SLS se bo pojavil razmislek o povezovanju oziroma o tem, ali ne bi vsaka stranka posebej dosegla več kot skupna lista. "Jasno je, da sta stranki sorodni, vendar med njima obstajajo določene razlike in osebni pogledi vodilnih članov," komentira Tomšič in ocenjuje, da so osebne zamere, kot so zdaj med Alešem Hojsom in Francijem Bogovičem, še večja težava na levici. "Čeprav so leve stranke glede ideoloških zadev sorodne, so kar precejšnje medosebne napetosti med posameznimi protagonisti."
Volitve za EP - napoved smernic za volitve v DZ
Ponovitev evropskih izidov je nemogoče avtomatično preslikati, je pa mogoče napovedati trend, kot se je zasuk zgodil leta 2004, ko so evropske volitve napovedale preobrat političnih razmerij v Sloveniji, ki se je zgodil na državnozborskih volitvah.
Desnosredinski pol nima razloga za evforijo
"Za zmagovalce evropskih volitev – desnosredinski pol - velja, da nimajo razloga za prav veliko evforijo. Z njihovega stališča bi bilo kontraproduktivno, če bi se zanašali na to, da jim je pot do zmage na državnozborskih volitvah na stežaj odprta. Če bodo hoteli doseči zmago, bodo morali kar zelo potruditi zato," svari Tomšič.

Manjkajo sinergije
Poleg Cerarja imamo na sceni Jankovića, Šoltesa, mlade v Združeni levici, povzema Damjanić. "Obrazov ne manjka, treba je izrabiti sinergije in narediti pametno združbo, ki bo znala strežti potrebam države in državljanov,"