"Podpora je izjemna, za kar sem vam hvaležen. Zavedam se odgovornosti, ki ste mi jo s tem podelili. Moja odgovornost je, da bo vsak vaš glas slišan in da nihče ne bo zapostavljen. Naša zaveza mora biti, da bomo delovali v dobro ljudi in domovine. Vsi skupaj smo predstavniki ljudstva, zato smo se dolžni pogovarjati, predvsem pa sodelovati v dobro Slovenije. Iskanje razlik navadno vodi v težave, iskanje skupnih točk pa v rešitev," je po razglasitvi izidov glasovanja povedal novi predsednik državnega zbora Tonin. "Današnjo izvolitev razumem kot prvi korak k stabilizaciji političnega prostora v Sloveniji. Ko gre zares, je slovenska politika sposobna najti rešitev, in to celo tako, ki presega blokovsko delitev," je ob prevzemu funkcije poudaril Tonin.

Kandidaturo Mateja Tonina za predsednika DZ-ja je vložilo 50 poslancev s prvopodpisanim Marjanom Šarcem (LMŠ). Ta je pojasnil, da gre za usklajen predlog, ki so ga podpisale stranke LMŠ, SMC, SD, DeSUS, SAB in NSi. "Lahko rečem, da so to obrisi prihodnje koalicije, kakršne si želimo. To pa je sredinska koalicija, ki zre v prihodnost in ne v preteklost. Zato mislim, da je Tonin pravi kandidat, ki je usmerjen v prihodnost," je pred glasovanjem o predsedniku DZ-ja odločitev utemeljil Šarec.

Se že kažejo obrisi prihodnje koalicije?
Predsednik Nove Slovenije Tonin je ob začetku seje poudaril, da je očitno njegovo ime tisto, ki lahko v DZ-ju poveže levo in desno stran. Jožef Horvat iz NSi-ja je ob tem opozoril, da izvolitev Tonina za predsednika DZ-ja "nikakor avtomatično ne pomeni vstopa NSi-ja v kakršno koli vlado".

Drugače meni Franc Jurša iz DeSUS-a, ki poudarja, da nas "izkušnje učijo, da večina, ki izvoli predsednika DZ-ja, tudi sestavi vlado". V DeSUS-u si želijo levosredinske vlade, a so pripravljeni podpreti tudi sredinsko vlado. Podobno menijo tudi v SMC-ju. "Tonina predlaga pet strank LMŠ, SMC, SD, SAB, DeSUS, NSi pa je šesta stranka, to pa je tudi morda že obris vlade, ki bi lahko nastala. Izkazana je volja za sodelovanje," je v imenu SMC-ja pojasnil Igor Zorčič, ki je prepričan, da bi bilo v novi vladi lažje sodelovati z NSi-jem kot z Levico. SMC se je svojemu kandidatu sicer odrekel, ker po besedah predsednika stranke Mira Cerarja niso želeli zapletati položaja.

V SNS-u so se za podporo Toninu odločili, ker po besedah predsednika stranke Zmaga Jelinčiča verjamejo, da bo znal dobro voditi DZ. Toninu so podporo namenili tudi v Stranki Alenke Bratušek (SAB), Marko Bandelli je pojasnil, da bo takšna odločitev omogočila čim hitrejše konstruktivno delo v dobro države in državljanov. Matjaž Han iz SD-ja je odločitev o izvolitvi novega predsednika DZ-ja sicer označil za preizkus zrelosti in odgovornosti.

Levica Toninu odrekla podporo
Toninu so jasno nasprotovali le v Levici. Koordinatorja Levice Luko Mesca je odločitev, da so se LMŠ, SAB, DeSUS, SMC in SD za predsednika DZ-ja odločili podpreti Tonina, razočarala. Glede na pogovore v preteklih dneh ta odločitev po besedah Mesca "pušča vtis, da so v sredini prevladali osebni interesi, zaradi katerih ni bilo mogoče zbrati 46 glasov za kandidata sredine, ki ga je podpirala tudi Levica – in da je bilo preštevanje na sredini dimna zavesa za tihi dogovor z desnico. Tako imamo namesto sredinskega kandidata s podporo Levice danes pred sabo kandidata desnice, ki zagovarja amerikanizacijo zdravstva in še hitrejšo razprodajo državnega premoženja."

Matej Tašner Vatovec iz Levice je dodal, da je šlo za politično kupčkanje, "vsi pogovori so bili bolj kot ne predstava za javnost". Prepričan je, da bi sredinski blok lahko našel svojega kandidata, ki bi zbral 46 glasov.

Šarec, ki je pod Toninovo kandidaturo prvopodpisani, je poudaril, da gre za začasen predlog, in izrazil pričakovanje, da bo Tonin z mesta predsednika odstopil, če se bodo tako dogovorili v okviru koalicijskih usklajevanj. Za demokracijo in splošno pojmovanje politike namreč po njegovih besedah ne bi bilo dobro, da se prav dolgo ukvarjajo z imenovanjem predsednika DZ-ja. "Tudi strela lahko danes udari v DZ, vse je mogoče na tem svetu," pa je odgovoril glede možnosti, da se Tonin ne bi želel umakniti. Tonin je ob nastopu funkcije že zagotovil, da se je, ko bo znana koalicija in nova vlada, z mesta predsednika DZ-ja pripravljen tudi umakniti.

Pahor poudaril pomen sodelovanja
Poslance sta na začetku seje sicer nagovorila dozdajšnji predsednik DZ-ja Milan Brglez in predsednik republike Borut Pahor. Brglez je uvodoma čestital novim poslancem in se zahvalil nekdanjim.

Borut Pahor je novim poslancem dejal, da jim privošči zadoščenje, da delajo po visokih pričakovanjih ljudi, ki so jih izvolili. Izpostavill je pomen sodelovanja in premeščanja medsebojnih razlik. Pahor je tudi dejal, da bo mandat za sestavo vlade podelil že konec prihodnjega tedna ali pa na začetku julija.

Znova je poudaril, da se mu zdi pošteno, da mandat podeli Janezu Janši. Če pa bi po pogovorih z vodji poslanskih skupin zatrdno ugotovil, da relativni zmagovalec ne more sestaviti koalicije, bi Janšo poklical na vnovični sestanek, saj ga je ta že obvestil, da v tem primeru mandata ne bi sprejel, je pojasnil Pahor.

Osmi sklic državnega zbora
Prvo sejo novega sklica DZ-ja je do izvolitve predsednika vodil najstarejši poslanec Peter Jožef Česnik iz SAB-a. Na ustanovni seji je DZ sicer potrdil mandate vseh 90 novoizvoljenih poslancev, s čimer je bil osmi sklic državnega zbora tudi uradno ustanovljen. Med novoizvoljenimi 90 poslanci jih je 36 poslansko funkcijo opravljalo že v iztekajočem se mandatu, štirje pa so v DZ prišli z županskega položaja. V novi poslanski zasedbi je 22 žensk, kar je deset manj kot do zdaj, poslanci pa so stari od 28 do 73 let.

Po ustanovni seji morajo poslanci v sedmih dneh oblikovati poslanske skupine in tudi uradno določiti njihove vodje, saj jih za zdaj vodijo začasni. Najpozneje v 30 dneh pa morajo izvoliti še podpredsednike DZ-ja, predsednike in podpredsednike delovnih teles ter novega generalnega sekretarja DZ-ja.