Odvetniške storitve so drage in večinoma si jih lahko privoščijo zgolj tisti, ki imajo dovolj pod palcem, saj je sodno iskanje pravice pogosto povezano z visokimi stroški, zaradi katerih se marsikdo raje odpove svojim pravicam in interesom. A krivice ne izbirajo, dogajajo se vsem, tudi tistim, ki nimajo za preživetje.
Od leta 2001 je socialno ogroženim na voljo brezplačna pravna pomoč (BPP), ki jo nudi približno tretjina vseh odvetnikov v Sloveniji. Izkoristila jo je tudi upokojenka iz Pirana, ki pa je na koncu doživela neprijetno presenečenje.
Denarja za odvetnika ni imela
Zgodba Pirančanke se je začela leta 2002, ko je prodala svojo hišo. S kupcem sta se dogovorila za ceno 23 milijonov tolarjev (95.977 evrov), vendar je, kot pravi, dobila le štiri milijone torajev oz. 16.692 evrov). Naivno je privolila, da se lastništvo nepremičnine prepiše na kupca še pred plačilom celotne kupnine. Možakarju jo je namreč uspelo prepričati, da se bo s tem, ko nepremičnino takoj prepiše nanj, izognila dodatnim plombam na stanovanje.
Žal je naletela na nepoštenega kupca, denarja ni prejela in ostala brez vsega. Pravico je morala poiskati na sodišču. S cmokom v grlu nam je zaupala: "Nisem vedela, kaj podpisujem, še manj sem se zavedala posledic." Ko po petih letih kupec ni plačal kupnine v celoti, ga je tožila. Ker ni imela denarja za drage odvetnike, je zaprosila za brezplačno pravno pomoč in jo tudi dobila.
Tožbo izgubila in ostala brez vsega
Ne le da je ostala brez strehe nad glavo, konec lanskega leta je dobila še sklep sodišča, da mora sredstva za brezplačno pravno pomoč v celoti vrniti. Zakon namreč določa, da mora upravičenec do brezplačne pravne pomoči, če se njegovo premoženjsko stanje v štirih letih po pravnomočnosti odločbe, s katero je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, izboljša do te mere, da ne bi bil več upravičen do pomoči, ta sredstva povrniti.
Naša sogovornica je namreč poleg pokojnine 505 evrov lani v štirih mesecih honorarno zaslužila še 275 evrov. S tem je presegla zakonsko določen dvakratnik osnovnega minimalnega dohodka. Na sklep za vračilo sredstev za brezplačno pravno pomoč se je pritožila, saj meni, da 275 evrov, ki jih je dodatno zaslužila v štirih mesecih, ni vplivalo na izboljšanje njenega socialnega položaja - sploh ker bi sodišče moralo ugotavljati povprečje na letni ravni.
Upokojenka zdaj znova išče pravico na sodišču, vendar je tokrat ob finančni pomoči 90-letne mame odvetnika najela sama, brez pomoči države.
Težka pot do brezplačne pravne po moči?
Do brezplačne pravne pomoči so upravičeni tisti, ki glede na svoj in materialni položaj svoje družine, brez škode za svoje in socialno stanje svoje družine, ne bi zmogli stroškov sodnega postopka in pravne pomoči. Njihov mesečni dohodek trenutno ne sme presegati 538,40 evra.
Za dodelitev brezplačne pravne pomoči je treba izpolniti prošnjo, na njeno razrešitev je treba čakati od dva do tri mesece, pravi direktorica Pravnega centra za varstvo človekovih pravic Margerite Jurkovič, ki tudi opozarja: "Obrazci so sicer enostavni, vendar pa za prava neuke osebe to ne drži. Za njihovo izpolnjevanje je potrebno kar nekaj pravnega znanja. Velikokrat tudi osebe ne vedo, da si lahko vnaprej izberejo odvetnika."
Ana Vojnović Zorman
Več o BPP-ju v oddaji Posebna ponudba
Prošnjo za brezplačno pravno pomoč je lani na sodišča vložilo več kot 14 tisoč ljudi, odobrena pa je bila zgolj dobri polovici oziroma nekaj več kot 7.300 prosilcem. Lani je država za takšno pomoč namenila blizu tri milijone in pol evrov, leto prej dobrih pet milijonov. Zakaj država odobri brezplačno pravno pomoč le polovici vseh prosilcev, zakaj se sredstva zanjo zmanjšujejo, zakaj odvetniki, ki prevzamejo zadevo, pogosto odstopijo od primera, zakaj je vloga za pridobitev brezplačne pravne pomoči še vedno prezahtevna za neuke prava - o vsem tem danes ob 17.30 v oddaji Posebna ponudba na TV SLO 1.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje