Generalna državna tožilka je ob predaji skupnega poročila o delu državnih tožilstev za leto 2009 predsedniku parlamenta Pavletu Gantarju pojasnila, da je bil priliv zadev lani za 10 odstotkov večji kot leto poprej, da pa so tožilci vendarle rešili približno toliko odstotkov zadev kot prejšnja leta in so jim ostali zgolj primeri, ki so na tožilstva prispeli v zadnjih treh mesecih preteklega leta.

"Preveč konkretnih vprašanj, vezanih na konkretne odločitve tožilcev"
Kot omenjeno, Brezigarjeva ni mogla mimo opozorila, da je bilo leto 2009 za tožilce vendarle tudi težko, saj se je na njihovo delo izvajalo velik pritisk. Zatrdila je, da se je tožilce spraševalo po konkretnih primerih oz. v smislu "zakaj se je tožilec odločil tako", kar je po njenih besedah nedopustno, saj mora imeti tožilec pri obravnavi neke zadeve proste roke in mora nanjo gledati in jo reševati strokovno in avtonomno.

Da je poseg v avtonomijo tožilcev sporen, je zatrdil tudi Gantar.

"Ni res, da nimamo politike pregona"
Beseda seveda ni mogla mimo odnosov Barbara Brezigar-pravosodni minister Aleš Zalar. Generalna državna tožilka je tako ob tej priložnosti zanikala ministrov očitek, da tožilstvo nima prave politike pregona. To politiko je nato na kratko tudi predstavila. Dejala je, da državni tožilci večino časa posvetijo zahtevnim zadevam, medtem ko je manj zahtevnim primerom oz. "bagatelnim zadevam", kot jih je imenovala, odmerjeno manj časa.

Na tem mestu je Brezigarjeva poudarila, da posebna skupina tožilcev za pregon organiziranega kriminala dela dobro in da je v celoti upravičila svoje delo.

Po novem je po besedah prve tožilke v državi tudi več sodelovanja z Davčno upravo RS, kar je pomembno za reševanje zadev, povezanih z zahtevnim gospodarskim kriminalom, zelo dobro pa teče tudi sodelovanje s policijo.