Taka rešitev ima lahko samo en namen, je prepričan, in sicer podrejanje državnega tožilstva, saj strokovnih argumentov ni, "lahko so le politični".

Fišer ne more molčati
Fišer je v sporočilu za javnost zapisal, da se drži načela, da se kot generalni državni tožilec do političnih vprašanj ne bo opredeljeval. Ker pa je odločitev po njegovi oceni sprejeta praktično brez poglobljene razprave, ne more molčati, je pojasnil.

Generalni državni tožilec je pojasnil, da si je vselej prizadeval za to, da bi bila politika čim dlje od kazenskega pregona. Najprej zato, ker je prepričan, da je tako prav na ustavnopravni ravni in po teoretični plati, je zapisal.
Prav tako bi se morali iz tragičnih primerov v preteklosti po Fišerjevih besedah naučiti, kaj se v kazenskem postopku lahko zgodi, če se politika vpleta vanj. Neodvisno pravosodje, katerega nujen sestavni del sta neodvisno tožilstvo in neodvisen tožilec, pa je tudi velika pridobitev človeške kulture, znanja in duha, je še poudaril generalni državni tožilec.

Meni, da je delitev funkcij v kazenskem postopku, po kateri eni organi odkrivajo, drugi, od njih neodvisni, odločajo o pregonu in tretji, od obeh prejšnjih neodvisni, odločajo o krivdi in kazni, je nujna ne samo za pošten postopek, temveč tudi za pravnost in pravičnost v družbi.
Brezigarjeva: Izvirni greh je tožilski zakon
"Izvirni greh je v novem zakonu o državnem tožilstvu, ki je povečal vpliv izvršilne veje oblasti, tokrat ministra za pravosodje, na tožilstvo. Izvirni greh je v tem zakonu, to pa je samo druga izvedba," je za MMC dejala nekdanja generalna državna tožilka Barbara Brezigar. Dodaja, da prenos tožilstva pod okrilje MNZ-ja ni pravilna poteza. Ampak ni prav že to, kar določa novi zakon o tožilstvu, dodaja.

"Za prenos tožilstva pod okriljem MNZ-ja ni nobenih strokovnih argumentov"
"Stoletja dolgo so si veliki umi kazenskega postopka prizadevali za to, da bi o tem, kaj je pregona vredno in potrebno, odločala neodvisna institucija po strokovnih kriterijih," je dodal Fišer. To se je po njegovih besedah v modernih demokratičnih državah doseglo in je zdaj zapisano v številnih dokumentih, nacionalnih in mednarodnih. Tudi v Ustavi Republike Slovenije, ki ureja državno tožilstvo skupaj z drugimi pravosodnimi organi, pravi Fišer.

V tej smeri je že odločilo tudi slovensko ustavno sodišče, vprašanje ustavnega položaja organa pregona pa je pred njim odprto tudi v tem trenutku, je poudaril generalni državni tožilec.

Fišer zato meni, da je vključitev organa pregona v tisti organ, ki odkriva kazniva dejanja, odločitev, "ki ji ni primere v sodobnih državah". Za prenos pristojnosti organa pregona na ministrstvo za notranje zadeve ni nobenih strokovnih argumentov, lahko so le politični, je sklenil.
KPK zaskrbljeno opazuje
Oglasili so se tudi s Komisije za preprečevanje korupcije (KPK). Opozarjajo, da je Slovenija mlada demokracija z nizko stopnjo zaupanja ljudi v institucije pravne države ter da z zaskrbljenostjo opazujejo prenos pooblastil tožilstva s pravosodja na notranje zadeve.

Združevanje omenjenih resorjev po hitrem postopku in brez tehtnih odgovorov na nekatera ustavnopravna in sistemska vprašanja bo, vsaj na kratek rok, dodatno okrepilo dvome o samostojnosti in integriteti obeh institucij ter obenem še bolj odprlo prostor – upravičenim ali ne – ugibanjem o političnih vplivih na posamezne postopke, so zapisali. Novo koalicijo zato pozivajo, naj resno premisli o tej potezi.