Okrožno državno tožilstvo se je pritožilo zoper zavržbo obtožnega predloga za novinarja Mladine Boruta Mekino, ki ga je tožilstvo bremenilo kaznivega dejanja neupravičene uporabe podatkov, ki naj bi se varovali kot poslovna skrivnost.

Mladina je pred letom in pol na svoji spletni strani objavila odločbo Urada RS za varstvo konkurence (UVK), na podlagi katere je tedaj UVK majhnemu računalniškemu podjetju 3lan, dovolil nakup časopisa.

"V tej, sicer tajni odločbi je mrgolelo nepravilnosti. Urad je recimo dovolil nakup Večera, ne da bi presojal koncentracijo lastništva med Večerom in podjetjem Delo Revije in ne da bi preverjal finančno konstrukcijo posla, s čimer očitno ni kršil le zakona, temveč tudi svoje prejšnje odločbe," so zapisali na Mladinini spletni strani.

Objava omenjenega dokumenta je bila pozneje podlaga za tožbo, ki so jo vložili mali delničarji Večera zaradi ničnosti odločitve UVK-ja. Ministrstvo za kulturo pa pozneje tudi ni izdalo soglasja.

"V člankih, ki smo jih v zvezi s tem primerom objavili v Mladini, smo poleg tega opozarjali na povezave med zaposlenimi v uradu, predvsem njegovim nekdanjim vodjem Janijem Soršakom, in kupci Večera. Avgusta letos je tudi protikorupcijska komisija pri svoji preiskavi podvomila, da se je Soršak res izločil iz vseh postopkov v UVK-ju, saj se recimo njegov naslednik, sedanji vodja urada Damjan Matičič, ni mogel "spomniti", ali je bil na sestankih, povezanih s prodajo Večera, Soršak res navzoč, kot je protikorupcijski komisiji povedala ena od prič," je še pojasnjeno na Mladinini spletni strani.

Zdajšnji vodja UVK-ja je zato lani na tožilstvo vložil naznanilo kaznivega dejanja objave poslovnih skrivnosti v Mladini. Zato so kriminalisti konec leta 2011 sprva zaslišali odgovornega urednika Mladine Grego Repovža in hoteli izvedeti, kdo je Mladini izročil dokument.

Kriminalisti so primer zaključili z naznanitvijo kaznivega dejanja zaposlenega na ministrstvu za gospodarstvo. Toda konec januarja je tožilstvo od kriminalistov zahtevalo dopolnitev ovadbe in so storitve kaznivega dejanja objave poslovne skrivnosti osumili novinarja Mladine Boruta Mekino.

Po zaslišanju je bil Mekina julija obtožen kaznivega dejanja neupravičene uporabe podatkov, ki naj bi se varovali kot poslovna skrivnost. Tožilstvo je okrajnemu sodišču pri tem predlagalo, da se iz obravnave izključi javnost in da se novinar kaznuje z zaporom do treh let.

Okrajna sodnica je obtožni predlog zavrgla, ker dejanje, ki je predmet obtožbe, ni kaznivo dejanje. Vendar so se na tožilstvu na sklep pritožili.

Mladina je razkrila poskus kaznivega dejanja
Aktiv in zastopstvo novinarjev časopisa Večer sta v sporočilu za javnost ostro obsodila začetek kazenskega postopka zoper Mladininega novinarja Boruta Mekino zaradi domnevnega razkritja poslovne skrivnosti v zadevi 3lan.

"Izražamo začudenje in ogorčenje nad potezo tožilca Boštjana Valenčiča, ker preganja avtorja, ki je priskrbel enega od ključnih elementov v vseh pogledih sporne, nepravične in mešetarske kupčije. Dokument o poskusu prevzema Večera prekmurskega mikropodjetja 3Lan je namreč omogočil Večerovim malim delničarjem vložitev tožbe zoper 3Lan, kar je med drugim preprečilo prevzem in pogrom nad Večerom, kakršen se je zgodil v primeru Dela Revij, potem ko so ga kupili isti ljudje, ki so se s pomočjo 3Lana hoteli polastiti Večera. Povrhu vsega je Komisija za preprečevanje korupcije pri tem poslu odkrila korupcijo," so zapisali novinarji Večera.

Ob tem so dodali, da so pričakovali, da bi organi pregona prepoznali prizadevanja za učinkovito pravno državo, saj je prav ravnanje Mekine pripomoglo k pravičnemu razpletu poskusa spornega prevzema Večera.

"V tem prizadevanju za javni interes in skupno dobro ne moremo prepoznati nič spornega, še manj kriminalnega. Če ne bi bil s pomočjo Mladininega razkritja postopek prodaje Večera zaustavljen, bi se skoraj gotovo zgodilo kaznivo dejanje. A ta kriminal bi se zgodil nekje drugje, ne na strani novinarstva. Tožilstvo pozivamo, naj v omenjenem primeru opusti pregon Boruta Mekine," še pozivajo novinarji Večera.

DNS poziva tožilstvo na ustavitev pregona Mekine
Upravni odbor Društva novinarjev Slovenije (DNS) pritožbo tožilstva razume kot "grob in nedopusten poseg v svobodo govora". Po njihovem mnenju je bila objava odločbe urada za varstvo konkurence v nespornem javnem interesu, saj je razkritje onemogočilo netransparenten prevzem Večera ter razkrilo sporno in očitno nezakonito odločanje urada.

DNS navaja, da se je uredništvo Mladine zavedalo, da lahko odločba vsebuje poslovne skrivnosti, a se je za objavo kljub temu odločilo, saj bi imela po njihovi oceni izvršitev sklepa urada za posledico več kaznivih dejanj. Ti sumi so se pozneje potrdili s tožbo Večerovih novinarjev, z ugotovitvami protikorupcijske komisije in odločitvijo ministrstva za kulturo, ki ni soglašalo s prevzemom.

V DNS-ju izražajo tudi začudenje nad "vztrajnostjo tožilstva" in dodajajo, da je kazenski pregon novinarja zaradi razkrivanja očitnih nepravilnosti delovanja državnih organov v nasprotju z načeli neodvisnega nadzora oblasti, svobode govora in demokracije. Tožilstvo zato pozivajo, naj nemudoma odstopi od pregona Mekine.

ZNP apelira na pravosodnega ministra
Predsednik Združenja novinarjev in publicistov (ZNP) Igor Kršinar je pojasnil, da so že lani pozvali takratnega ministra za pravosodje Aleša Zalarja, naj v spremembah kazenskega zakonika ustrezno popravi določbo o izdaji tajnih podatkov, da kazenski pregon novinarjev zaradi same objave ne bo več mogoč.

Za izdajo tajnih podatkov bi po mnenju Kršinarja morale odgovarjati pooblaščene uradne osebe, ki so jih dolžne varovati. Odgovora na poziv v ZNP-ju niso prejeli, zato pa ga tokrat zgolj ponavljajo in naslavljajo na zdajšnjega ministra Senka Pličaniča.