Kampanjo Airbnb, pejt domov! so začeli na inštitutu Danes je nov dan skupaj z aktivnimi državljani in novo iniciativno Stanovanjski blok. "V času javne razprave želimo opozoriti na posledice kratkoročnega oddajanja prek platform Airbnb in Booking," je povedal Tadej Štrok z inštituta Danes je nov dan.

Kot je povedal Štrok, je kampanja sestavljena iz dveh delov. V prvem delu so opozorili na spletno stran Airbnb, pejt domov! kjer se državljani lahko seznanijo s trenutnim stanjem in si preberejo zgodbe posameznikov, ki jim je Airbnb "zagrenil življenje". V drugem delu pa bodo v opredelitvi zakona, ki je v obdelavi, predlagali še nekaj zaostritev.

Število stanovanj za Airbnb se je potrojilo

Opozorili so, da se Slovenija spoprijema z zgodovinsko stanovanjsko krizo, saj so se cene stanovanj v zadnjem desetletju podvojile, prebivalci Ljubljane pa za najem v povprečju odštevajo že več kot polovico plače. Medtem se je zaradi rasti turizma in odsotnosti regulacije razcvetel trg kratkoročnega oddajanja, ki na račun lova za dobički še poglablja krizo, saj stanovanja, ki se na trgu oddajajo kratkoročno, niso na voljo številnim, ki potrebujejo domovanje. Tako je ta trenutek za kratkoročno oddajanje na voljo 1411 stanovanj v Ljubljani, za dolgoročno pa 538.

Kratkoročno oddajanje nepremičnine se izplača bolj kot produktivno delo

Sorodna novica Uroš Buda: Kratkoročni sobodajalci nismo krivi za visoke cene nepremičnin

Na inštitutu poudarjajo tudi problematiko dojemanja stanovanj kot tržnega oziroma špekulativnega blaga, zaradi česar so del spletne strani namenili zbiranju in objavi pričevanj posameznikov, ki so zaradi podivjanega trga za kratkoročno oddajanje izgubili streho nad glavo oziroma se zaradi njega spoprijemajo s slabšo kakovostjo življenja.

Opozarjajo tudi, da je povprečen dohodek oddajanja na Airbnbju v Ljubljani višji od povprečne slovenske plače. "Zato ne preseneča, da se vedno več ljudi odloča za to dejavnost," so še pojasnili.

Za primer so uporabili hipotetični scenarij oddajanja 25 m2 velike garsonjere v Ljubljani v vrednosti 150.000 evrov. S kratkoročnim oddajanjem posameznik zasluži 11.458 evrov, medtem ko z dolgoročnim najemom zasluži 4050 evrov.

"Leta 2019 so vsi slovenski ponudniki na Airbnbju ustvarili približno toliko dohodkov, kot so istega leta ustvarili Istrabenz hoteli in Terme Krka s skupaj 17 hoteli visoke kategorije," so še zapisali na spletni strani.

Kakšni so njihovi predlogi?

Sorodna novica Ministrstvo bi kratkotrajno oddajanje omejilo na 30 dni, končno odločitev pa bi prepustilo občinam

Od poslancev zahtevajo, da v zakon o gostinstvu vključijo še strožje omejitve za to področje. Med drugim predlagajo odpravo nejasnosti glede opredelitve pojmov sobodajalec in ponudnik kratkotrajnega najema, zamejitev oddaje v kratkotrajni najem na fizične osebe s prijavljenim stalnim prebivališčem na naslovu nepremičnine za kratkotrajni najem, omogočanje zaostritve pogojev za kratkotrajni najem od občine, pa tudi povečanje varovalk glede sproščanja pogojev od občine in zavezo ponudnikov k objavi identifikacijske številke v oglasih. Posebej pa so tudi poudarili, da je za uspešnost zakona ključna okrepitev izvajanja politike in nadzora.

Kampanja sicer deluje tudi v sklopu nove ljudske iniciative Stanovanjski blok, ki povezuje več organizacij in posameznikov, v prihodnje pa se bo organizirano zavzemala za odločnejšo stanovanjsko politiko. Šibka regulacija kratkoročnega oddajanja je po mnenju članov le eden od številnih vzrokov za trenutno stanovanjsko krizo.