Ob tem jubileju so mu v društvu Kralji ulice priredili tudi zabavo na prostem oziroma v njegovi "dnevni sobi," kot je večkrat poudaril slavljenec Tone. Obstoječim klopem so dodali še nekaj prenosnih, pod drevesom pa so Tonijevi znanci poskrbeli tudi za peko na žaru. A Toneta je bolj skrbelo kaj bo z njegovim pivom, potem ko je že izpraznil svoj liter vina. "Nisem pijan, sem pa pod vplivom alkohola," je večkrat poudaril.

Njegov specifičen smisel za humor je, tako mi povedo njegovi kolegi, poleg stalnega mesta v parku in vozička, v katerem ima spravljeno vse svoje premoženje, njegov zaščitni znak. S šaljivim odgovorom na resna vprašanja je zmogel preživeti in se tudi spopasti z bremeni preteklosti. Sodelavec društva Kralji ulice pove, da Tone izhaja iz družine, v kateri je bil prisoten alkohol. V drugem razredu osnovne šole sta ga starša predala v rejništvo, kjer pa tudi ni bil deležen nečesa, kar bi lahko imenovali družinska ljubezen.

Eden zadnjih "klošarjev"
Tako je s prtljago odraščanja pristal na ljubljanskih ulicah, kjer vztraja še danes. Njegov kolega brezdomec se ga spominja še iz časov, ko je bil še zaposlen. "Obnavljali smo prostore v tisti stavbi zraven, pa smo vsak dan srečali Toneta," pripoveduje. "Leta kasneje pa sva se tudi kdaj tule skupaj usedla pa popila kak liter. Če nisem imel nič, je vedno delil z mano. Enkrat mi je dal še denar za cigarete. Tone je res dober človek."

Sodelavci društva vedo povedati, da je Tone eden zadnjih predstavnikov "klošarjev", kot se jih je včasih imenovalo. Torej brezdomca, ki je vselej v spremstvu litrske steklenice vina in spi na prostem. Današnje oblike brezdomstva so bolj skrite, večinoma pa imajo ti ljudje na voljo vsaj kakšno sobo ali skromno bivališče, a so vselej v negotovosti glede tega, koliko časa bodo tam še lahko prebivali. V večjih evropskih državah je tudi brezdomcev več, a gre večinoma za tujce z neurejenim statusom, ki jim Slovenija ni zanimiva.

Na ulico v bolnišnični halji
Sicer pa so tri desetletja brezdomstva svojevrsten dosežek, saj je večino Tonetovih starih kolegov že izdalo zdravje. "Tone se še dobro drži. Sicer se pozna, da ima težave z jetri, pa pri hoji si pomaga z berglo, ampak drugače je pa zelo trpežen," pripoveduje njegov kolega brezdomec in dodaja, da ga je spanje na prostem tudi utrdilo. Tone tudi pozimi spi na prostem.

Včasih se zateče v bližnji podhod, kjer se ogrne s pokrivali, ki jih hrani v svojem nakupovalnem vozičku. Zaradi podhladitev ali drugih posledic življenja na ulici je nekajkrat sicer tudi prespal v bolnišnici, a ni dolgo zdržal. "Ko ne zdrži več, se preprosto odklopi z vseh aparatov in zapusti bolnišnico kar v bolnišnični halji," pripoveduje njegov znanec.

Pretepen v "dnevni sobi"
Čeprav Toneta poznajo številni Ljubljančani in skoraj vsi uporabniki društva Kralji ulice, pa je bil ob proslavi svojega jubileja vidno ganjen, tako da je ob torti in spremljajočem prepevanju "vse najboljše" obraz pokril z rokami in skušal zakriti solze. "Nisem nobena zvezda," je večkrat dejal, a na koncu vseeno poudaril veselje ob srečanju s kolegi z ulice.

Slavje pa je imelo trpek priokus tudi zaradi dogodka prejšnji dan, ko je potekal redni shod pred ljubljanskim sodiščem. "Samo prišel sem zraven in sem eni ženski rekel, da v časopisu piše, da bo Janša moral vrniti nepojasnjen denar, pa me je eden od njih udaril od zadaj, potem pa me je z mojo berglo tolkel po glavi," pripoveduje Tone o incidentu, preden ga spet oblijejo solze. "A to pomeni, da nimam svobode več govoriti?" je še dejal.

Iz doma nazaj v park
Kljub zlomljenemu prstu in poškodbam glave pa je Tone z novo berglo, staro je namreč napadalec med udarjanjem polomil, uspešno nazaj v svoji "dnevni sobi." Po treh desetletjih življenja pod soncem in zvezdami se je ulice težko odvaditi. Sodelavci društva Kralji ulice so mu pred časom uredili nastanitev v domu za starejše, a je kmalu obupal in se vrnil nazaj v park. Zdaj si je premislil, pripoveduje sodelavec društva in dodaja, da si želi nastanitve v domu, ki mu jo urejajo.

Tonetov kolega brezdomec pa je prepričan, da je Tonetova prihodnost neločljivo povezana s parkom pred sodiščem. "Tukaj živi že trideset let in tukaj bo verjetno tudi umrl."