Vrednotnice so bile uvedene v okviru zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno in pravilnika o osebnem dopolnilnem delu. Sistem za zdaj velja le za novoprijavljene, vsi tisti, ki so dopolnilno delo opravljali, preden je zakon začel veljati, pa lahko izkoristijo polletno prehodno obdobje in za zdaj še delajo "po starem".

Na spletni strani Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) je tako za zdaj mogoče najti seznam s 1.099 posamezniki, medtem ko je ljudi, ki so takšno delo opravljali že pred novimi pravili, okoli 9.000. Ministrica za delo Anja Kopač Mrak si želi, da bi se ta številka z novim sistemom podvojila, a za zdaj je do tega še daleč.

Vrednotnice stanejo devet evrov
Na upravnih enotah, kjer je edino mogoče kupiti vrednotnico, o navalu nanje za zdaj, tri mesece po uveljavitvi, še ne poročajo, jih pa vsak mesec nekaj le prodajo. Naj spomnimo: za vsako vrednotnico je treba plačati devet evrov, od katerih je sedem evrov namenjenih za pokojninsko in dva evra za zdravstveno zavarovanje. Vsaka vrednotnica pomeni en dan vplačane pokojninske dobe.

O prvih izkušnjah z novim sistemom smo povprašali nekaj posameznikov, ki so priglasili opravljanje dodatnega dopolnilnega dela. Izkušnje so za zdaj borne, mnenja različna, a vrednotnicam ne preveč naklonjena. Te še najbolj motijo upokojene, ki ne vedo natančno, komu (v)plačujejo pokojninsko dobo in zdravstveno zavarovanje. Kot je dejala ena izmed sogovornic: "Od tega (vplačila za pokojninsko zavarovanje, op. a.) nimam popolnoma nič, saj sem za to 28 let plačevala."

Na tem mestu je sicer treba omeniti pojasnilo FURS-a, da se upokojenec, na katerega se glasi vrednotnica, s tem obvezno zavaruje za invalidnost in smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni.

Od ... prav je, da malo prispevaš ...
Milena Kampuš iz savinjske regije z vrednotnicami nima težav. Je upokojena in občasno pomaga pri gospodinjskih delih. "Občasno likanje, pomivanje oken," je opisala svojo dopolnilno dejavnost. Njen delodajalec ni imel nobenih težav z nakupom vrednotnic, ni se branil dodatnega stroška, tako da se pri plačilu za njeno pomoč to ne pozna. Kampuševi se "zdi prav, da malo prispevaš", o svojem dodatnem delu pa pravi, da si z njim kot upokojenka "zasluži za kakšen priboljšek poleg pokojnine in porabi nekaj energije".

do ... za koga plačujem?
Mirjana Janežič iz notranjsko-kraške regije je bolj kritična. Ukvarja se z umetniškim ustvarjanjem, saj izdeluje slike za znane stranke. Njena dejavnost tako sodi pod oznako B, kar pomeni, da si mora vrednotnico kupiti sama. "Vem, da je veliko ljudi odpovedalo svoje dopolnilno delo, odkar so te vrednotnice," je dejala in dodala, da ji sistem ni preveč všeč, čeprav je bila med prvimi, ki so svojo dejavnost ustrezno prijavili.

"Sem invalidna in zdaj dajem ta prispevek za pokojninsko dobo. Smešno se mi je zdelo, da sama sebi ne morem več plačevati, ker sem že upokojena. Tudi svojim otrokom ne morem plačevati, pa bi bila to pripravljena, ker bi jim tako pomagala," je pojasnila.

"Zmotilo me je več stvari. Večinoma delam po naročilu, torej za znano stranko, ampak pri meni ni tako, da stranka kupi vrednotnico in mi jo prinese, ampak jo moram kupiti sama sebi. Ta postopek mi ni všeč."

"Tisti, ki je pošten, bo tudi na vrednotnico delal tako, kot je delal prej, v okviru pravil, ki so veljala za osebno dopolnilno delo, tisti, ki tudi prej ni, pa ... Pa saj se je že pokazalo, kako se ljudje temu izogibajo in nočejo več imeti osebnega dopolnilnega dela."

Ni preprosto razložiti, da mora naročnik naprej nekam drugam po vrednotnico
Nina Medved iz podravske regije je kot dopolnilno dejavnost prijavila inštruiranje, prevajanje, lektoriranje in drugo. Dejala je, da o sistemu vrednotnic ne more povedati veliko, saj se je vanj prijavila predvsem zato, da bi imela možnost dostopa do več naročnikov za svoje delo.

"Predtem nisem bila prijavljena za dopolnilno delo. To je zame čisto novo, prijavila pa sem se, ker sem upala, da bom morda na takšen način lahko delala tudi za fizične osebe. Žal še nisem dobila nobenih takšnih ponudb, tako da še nimam izkušenj," je dejala. Kot brezposelna dela predvsem prek avtorskih pogodb in projektnega dela. "Avtorsko pogodbo s fizično osebo je težje izpeljati, zato upam, da bo z vrednotnicami zdaj preprosteje," je dejala.

Kljub temu pa mnenje o sistemu vrednotnic ima. "Ni ravno najpreprosteje razložiti človeku, da če želi tvoje usluge, mora iti tja in tja (na upravno enoto, op. a.) in neko zadevo najprej kupiti in nato še tebi posebej plačati - to ni najbolj elegantna rešitev," je bila kritična, a je izrazila upanje, da bo pozneje, ko bo vrednotnico mogoče kupiti po spletu, lažje.

Kdaj po vrednotnico na splet?
Tak način vplačevanja vrednotnic je ministrstvo obljubilo ob njihovi uveljavitvi na začetku januarja. Na spletu naj bi jih bilo mogoče kupiti v nekaj mesecih po uveljavitvi. A čeprav so trije že minili, to za zdaj še ni mogoče.

Za mnenje smo vprašali še dve uporabnici vrednotnic, ki sta želeli ostati neimenovani (op.: imena znana uredništvu). Obe sta upokojenki.

Upokojenka iz goriške regije občasno pomaga na kmetiji in se ji ne zdi prav, da moraš, "ko si skušaš zaslužiti nekaj soldov, dati še nekaj več državi". Dodala je, da je njeno plačilo zaradi vrednotnice nekoliko nižje.

"Zelo so nas okrog prinesli"
Upokojenka iz Gorenjske je bila še ostrejša. "Mislim, da je to samo še dodatno pobiranje davka od malih ljudi. Saj je treba dohodek tako ali tako mesečno prijaviti, vrednotnico pa plačaš za 'lep dan', ker če si upokojen, kot sem jaz, od tega nimam popolnoma nič, pa za zdravstveno zavarovanje velja enako. Saj sem zdravstveno zavarovana. Za to sem 28 let plačevala. Gre samo za dodatno pobiranje denarja. In v povezavi s tem, kar je gospa Kopačeva (op. a.: Anja Kopač Mrak, ministrica za delo) govorila, kako bo to preprosto za vsakogar, ki hoče kakšnih 40, 50 evrov na mesec dodatno zaslužiti pri »naših zlatih« pokojninah ... lahko rečem samo to, da so nas zelo okrog prinesli. Mar ne bi bilo vseeno, če bi imel normalno prijavljeno dopolnilno delo kot prej, ko si delal in potem pač plačal davek. Na mesec delam za 20, 30 evrov in se mi zdi popolna bedarija, da poleg davka plačaš še vrednotnico ... Tako malo zaslužiš, potem pa so stroški še z vrednotnico," je bila kritična.

Glede na samo definicijo osebnega dopolnilnega dela in to, da so zneski, ki jih je na ta način mogoče zaslužiti, omejeni, je vprašanje, kako uspešno omejitev dela na črno si od tega obeta ministrstvo. Po večkrat danih pojasnilih ministrstva s tem sledijo motu "vsako delo šteje", a kaj to pomeni upokojenkam, ki so vse po vrsti poudarile, da so za svojo pokojninsko dobo in zdravstveno zavarovanje v svojih delovnih letih svoje že "vplačale".

Da je dopolnilno osebno delo res dopolnilno, je torej jasno že iz omejitev zaslužka, saj sme vsakdo, ki se s to obliko dela ukvarja, v letu dni zaslužiti največ 5.948,64 evra. Kazen za prekoračitev je izbris iz evidence, kar pomeni, da bo moral posameznik prijaviti kakšno drugo obliko dela (še najbližje temu je s. p.), ki pomeni tudi obvezo rednega plačevanja prispevkov. Poleg tega so za vse kršilce predpisane visoke globe od 1.000 do 7.000 evrov.

Te se lahko izrečejo, če delo, ki bi bilo lahko osebno dopolnilno delo, ni priglašeno oziroma izvajalec ni vpisan v seznam pri Ajpesu, če vrednotnica za osebno dopolnilno delo ni bila pridobljena pravočasno, če se vrednotnica za osebno dopolnilno delo ne glasi na pravo ime, če posameznik opravlja osebno dopolnilno delo, čeprav njegov prihodek od te dejavnosti v polletju koledarskega leta v seštevku preseže tri povprečne mesečne neto plače v preteklem koledarskem letu.

Globe grozijo tudi naročniku dela, ki se ne drži zakona, pa tudi kupcu izdelka, ki bi moral biti prodan kot izdelek iz osebnega dopolnilnega dela, pa ni bil.

Tako kot za vsak drug dohodek mora izvajalec osebnega dopolnilnega dela plačati tudi dohodnino.

Podaljšan seznam dopolnilnih del
Med osebna dopolnilna dela sicer štejejo pomoč v gospodinjstvu, pri čiščenju stanovanja ali stanovanjske stavbe, vzdrževanje pripadajočih zunanjih površin, pomoč pri kmetijskih delih, varstvo otrok, pomoč starejšim, bolnim in invalidom ter spremstvo oseb, ki potrebujejo nego. Na seznamu so tudi inštrukcije, prevajanje, lektoriranje, izvajanje umetniških vsebin ob zasebnih dogodkih in pomoč pri oskrbi hišnih živali.

Prav tako so osebno dopolnilno delo izdelovanje in prodaja izdelkov domače in umetnostne obrti, izdelovanje, popravilo in prodaja izdelkov, ki jih je mogoče izdelovati na domu pretežno ročno ali po pretežno tradicionalnih postopkih, nabiranje in prodaja gozdnih sadežev in zelišč ter mletje žita, žganje apna ali oglja na tradicionalen način in prodaja.