Proti uveljavitvi vladne novele je glasovalo več kot 71 odstotkov volilnih upravičencev, za uveljavitev novele, ki bi 35 odstotkov Zavarovalnice Triglav prenesla na Kapitalsko družbo, ta pa bi prihodke iz upravljanja s temi delnicami morala nameniti za pokojninsko in invalidsko blagajno, pa je glasovalo približno 29 odstotkov volivcev. Republiška volilna komisija je preštela 988.502 glasovnici.

Opozicijske stranke so v predreferendumski kampanji poudarjale, da delež pripada približno 750.000 zavarovancem, ki so imeli leta 1990 pri zavarovalnici Triglav odprto zavarovalno polico.

Referendumsko vprašanje se je glasilo: "Ali ste za to, da se uveljavi novela zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic, ki jo je sprejel DZ na izredni seji 11. septembra?" Razpis referenduma je zahteval državni svet, ki se ne strinja z uveljavitvjo novele zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic.

Sušnik zadovoljen
Predsednik državnega sveta Janez Sušnik je z izidom zadovoljen. "Vlada bo tako lahko še enkrat razmislila, kako problem upravičencev Zavarovalnice Triglav reševati na drugačen način," je povedal. Pričakuje, da bo to storila na že znani način, torej, da se vse pravice prenese naravnost na pokojninsko blagajno.

Ponujena priložnost za nov zakon
Rezultata je bil vesel Borut Pahor, predsednik SD-ja, ki pravi, da je zdaj ponujena možnost za nov zakon, ki bo tretjino delnic namenil v pokojninsko blagajno, poleg tega pa naj bi ta novi zakon katerikoli vladi tudi preprečil, da bi prosto razpolagala s temi sredstvi.

Kocič: Izid ne vpliva na poslovanje
Predsednik uprave zavarovalnice Triglav Andrej Kocič je dejal, da si želi dolgoročno in stabilno lastništvo ter zagotovil, da izid referenduma ne bo vplival na poslovanje Triglava. Z vidika upravljanja in strategije podjetja ostajajo stvari nespremenjene," je dejal.

Zver: Vlada bi lahko naredila več
Milan Zver iz vladnega SDS-a meni, da je vlada slabo pojasnjevala negativne posledice negativnega izida referenduma. "Volilno telo se je odločilo, kakor se je, vladna stran pa bi morda lahko naredila veliko več, da bi referendum uspel," je bil kritičen. Predsednik SLS-a Janez Podobnik je bil mnenja, da bi se nesporazum razrešil že s tem, da bi se v zakon zapisalo, da Kad deleža ne sme prodati. S tem po njegovem mnenju do referenduma sploh ne bi prišlo. Zdaj meni, da smo razmeroma v težkem položaju, saj vlada eno leto ne more narediti nič, nato pa lahko pripravi nov zakon.

Negativni rezultat je obžaloval tudi finančni minister Andrej Bajuk, ki pravi, da je dejstvo, da so bili ljudje zmedeni, saj so bili predmet popolnoma neuresničljivih obljub s strani predlagateljev referenduma, državnega sveta.

U. M./M. K.