Vlada kljub napovedi zaradi nasprotovanja SLS-a in DeSUS-a ni odločala o zakonih o lastninskem preoblikovanju Zavarovalnice Triglav.

Finančni minister Andrej Bajuk bo sicer skušal prepričati predsednika SLS-a Bojana Šrota o smotrnosti predloga o prodaji zavarovalnice Triglav. Šrotovo nasprotovanje drugače Bajuka ne skrbi preveč, saj je bil sklep o postopku prodaje sprejet tudi s podporo ministrov iz SLS-a. Prvak SLS-a je sicer za Odmeve dejal, da ministri niso poznali besedila zakona. Obenem je izrazil mnenje, da vladni predlog o lastninjenju Zavarovalnice Triglav ne povečuje večje pravičnosti med državljani. Po njegovem je predlog državnega sveta dober in obenem poudaril, da je vsa zadeva še v fazi usklajevanja.

Minister se bo v zvezi s prodajo zavarovalnice še naprej zavzemal za javno ponudbo in verjame, da bodo kljub prošnji koalicijskih partnerjev na koncu vendarle dosegli sklep.

Če ne bo sprememb, bo Triglav konec januarja na borzi
Vlada bo morala sprejeti določene zakonske spremembe, saj veljavni zakon o lastninskem preoblikovanju pidov določa, da se morajo delnice Zavarovalnice Triglav do konca januarja uvrstiti na borzo. S predlogoma zakonov, ki nista bila obravnavana, pa je vlada skušala prestaviti uvrstitev delnic na borzo in določiti pogoje za javno prodajo Zavarovalnice Triglav.

Vlado prehitel še državni svet
Vlado je v torek prehitel še državni svet, ki je sprejel predlog zakona o preoblikovanju nenormiranega kapitala zavarovalnic, ki določa, da lastnik približno tretjine delnic Zavarovalnice Triglav postane zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, z njimi pa upravlja Kad. Tako so svetniki nasprotovali vladnemu predlogu, ki predvideva prodajo državnega deleža fizičnim osebam, državni zbor pa bo moral predlog DS-ja obravnavati prednostno.

Razkol v koaliciji?
Predsednika SLS-a in DeSUS-a, Bojan Šrot in Karl Erjavec, nasprotujeta prodaji Zavarovalnice Triglav, saj menita, da bi bilo bolje, da država najboljše premoženje ohrani v svoji lasti, sta povedala v sredini oddaji Omizje, v kateri so nastopili predstavniki vseh parlamentarnih strank.

V nacionalnem interesu, da država obdrži najboljše premoženje
Erjavec namreč meni, da Slovenijo v prihodnje čakajo še velike težave, kot je zagotoviti stabilnost pokojninske blagajne, zato je nespametno zdaj na hitro, pred volitvami prodajati kakovostno premoženje. Tudi v SLS-u poudarjajo, da je v nacionalnem interesu, da država obdrži v večinski lasti največjo banko. Dobro bi bilo obdržati tudi drugo največjo banko, največjo zavarovalnico in energetiko. Šrot ne vidi smisla, da bi to prodajali.

Predsednica LDS-a Katarina Kresal pa pri prodaji državnega premoženja pogreša jasno strategijo, kaj se bo prodajalo in kaj se bo obdržalo v državni lasti. Dodala je, da mora biti država dober gospodar, kar ne pomeni le, da dobro proda tisto, kar ima, ampak predvsem da mora dobro upravljati s tistim, kar dobi v roke. "Ni dovolj, da dobljeno le prenesemo v proračun in potem porabimo. Potrebujemo nekaj z dolgoročnimi učinki."

Zver: Z javno prodajo deleži na voljo vsem
Podpredsednik SDS-a in minister za šolstvo Milan Zver je pojasnil, da gre pri prodajah državnega premoženja za obliko prerazporeditve javnega bogastva. S tem, ko so skušali preprečiti tajkunstvo v privatizaciji države, so omogočili zlasti srednjim in nižjim slojem, da pridejo do svojih deležev, in sam misli, da je prodaja banke perfektno uspela in da se ta formula prodaje lahko nadaljuje.