Materinski dom na Jesenicah je svoja vrata odprl v začetku januarja, v njem pa je ena družina že našla zatočišče. Običajno v materinski dom pridejo ženske, ki imajo ekonomske, stanovanjske in zdravstvene težave ter težave v partnerskih odnosih. Same bi vse to težko razrešile, zato potrebujejo pomoč in podporo, ki jo med bivanjem v materinskem domu, kjer lahko ženske z otroki ostanejo najdlje leto dni, tudi dobijo.

Tako jim je v materinskem domu na voljo strokovna pomoč socialnih delavk in psihologinje. Skupaj nato pripravijo individualni načrt reševanja težav, od iskanja zaposlitve do reševanja stanovanjskega problema.

Ministrstvo in občine so združili moči
Jeseniški materinski dom, ki je šesti v Sloveniji, je sestavljen iz petih sobic in iz skupnih prostorov kuhinje, dnevne sobe in sanitarij. Pri ureditvi prostora in vzdrževanju doma ministrstvu za delo, ki je financer tovrstnih ustanov v državi, pomaga tudi vseh 18 gorenjskih občin.

Na območju spodnje Gorenjske sicer že od leta 2003 deluje tudi varna hiša, ki se ji je zaradi premajhnih zmogljivosti pridružila še varna hiša na območju zgornje Gorenjske. Od začetka delovanja se je v obeh objektih zvrstilo 409 ljudi, od tega 205 žensk in 204 otroci. Letno v varno hišo na Gorenjskem vključijo približno 40 žensk.

Sodelujejo z različnimi organizacijami
"Želimo si, da bi nas našle tudi vse tiste, ki bi nas potrebovale, a jih je strah in si koraka v varno hišo ali materinski dom ne upajo narediti," pravi vodja Varne hiše Gorenjske in materinskega doma Vilma Regovc, ki je prepričana, da umestitev materinskega doma v bližino socialne mreže posamezne ženske vendarle poveča možnosti, da se odloči za začasno namestitev v domu.

"Da bi ženskam kar najuspešneje pomagali, sodelujemo z različnimi organizacijami," dodaja. Tako se lahko ženske po pomoč obrnejo neposredno na varno hišo ali materinski dom ali pa jih nanje napotijo zavodi za socialno delo, ob morebitnem nasilju v družini pa tudi policija.