Razmišljanje, da so povzročitelji nasilja nenormalni moški, perverzneži, duševni bolniki, pripadniki nižjih družbenih slojev, da jih lahko prepoznamo po nekih zunanjih lastnostih oziroma da je to povezano z zlorabo alkohola in mamili, revščino, stopnjo izobrazbe, nacionalnostjo in drugim, je napačno. Povzročitelji namreč po navadi v javnosti ne kažejo nobenih očitnih zunanjih znakov in vedenjskih motenj. Med povzročitelji so tudi moški, ki v družbi veljajo za uglajene, mirne ljudi, dobre može in očete, je v pogovoru ob mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami za MMC povedala Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo.

"Ženske niso krive za nasilje"
Krivdo za nasilje, ki ga doživljajo, ženske pogosto pripisujejo sebi, v svojem vedenju namreč vidijo razlog za to, da partner nad njimi izvaja nasilje. Katja Zabukovec Kerin opozarja, da za povzročeno nasilje nikoli ni kriva ženska sama, zanj je kriv izključno povzročitelj nasilja. "Nasilno vedenje je izbira, zato ga ne moremo opravičiti s kakršnim koli ravnanjem žrtve."

Na vprašanje, kako bi zagotovili, da bi si žrtve upale spregovoriti ob začetku nasilja, in ne šele po letih trpinčenja, je Zabukovec Kerinova odgovorila, da pri preprečevanju nasilja najbolj pomaga, če ženske vedo, kaj je nasilje in da ga niso same izzvale, da ga ni treba trpeti in da je pomoč na voljo. Vedeti morajo tudi, da v zasebnih odnosih moškim ni dovoljeno več kot ženskam. A je po mnenju MMC-jeve sogovornice odločila naravnanost družbe do problematike. Če namreč žrtve vedo, da lahko računajo na podporo in pomoč, bodo z večjo verjetnostjo spregovorile o svoji izkušnji. Z oblikovanjem do žrtev prijaznih postopkov in z izobraževanjem sodnic in sodnikov, da bi delovali strokovno, in ne na podlagi napačnih informacij, predsodkov in lastnega nerazčiščenega odnosa do nasilja, pa bi se dalo preprečiti to, da bi bile žrtve ob obravnavi še večkrat zlorabljane.

"Bolj kot višje kazni je pomembno, kaj se dela z obsojenci"
V Sloveniji imamo 15 varnih hiš in tri krizne centre za primere, ko se žrtvam varnosti ne da zagotoviti drugače. A so po besedah Katje Zabukovec Kerin ženske najvarnejše, ko so storilci v priporu. Na vprašanje, ali je Slovenija dovolj velika, da se žrtev lahko "skrije" pred nasilnežem, pa je Zabukovec Kerinova odgovorila, da se ženski prav dolgo ni treba skrivati, če družba storilcu jasno sporoči, da nasilja ne bo dopuščala. Večina storilcev se namreč ustraši avtoritete, neprijetnih posledic in žensko nehajo iskati. Ukrep odstranitve nasilneža bi bil po njenih besedah veliko učinkovitejši, kot je danes, če bi imeli učinkovit sistem nadzora nad kršitvami tega ukrepa.

Bolj kot višje kazni je po besedah Zabukovec Kerinove pomembno, kaj se med prestajanjem kazni dela z obsojenci. "Ta trenutek v zaporih z njimi delajo bore malo, kar je nesprejemljivo." Kljub temu so kazni nujno potrebne in mnogi storilci povedo, da partnerke ne bodo več nadlegovali prav zaradi strahu pred ponovnim odvzemom prostosti.

Na vprašanje, ali so ženske dovolj ozaveščene o tem, kaj vse je nasilje, pa je Zabukovec Kerinova odgovorila: "Absolutno ne." "Mislim, da je skrajni čas, da se ministrstvo za šolstvo in šport zave svoje odgovornosti. Mnogi starši pravih informacij o nasilju in odnosih med spoloma nimajo, zato jih seveda ne morejo posredovati otrokom. Misliti pa moramo tudi na vse tiste otroke, ki odraščajo v nasilnem okolju in se učijo, da je nasilje nujen del družinskega življenja. Ker ne želimo, da bi le nadaljevali začaran krog in tudi sami v odraslosti povzročali ali trpeli nasilje, jih moramo v času šolanja opremiti s potrebnim znanjem in iz informacijami."

Žrtve nasilja naj čim prej poiščejo pomoč
Žrtvam nasilja, ki tega še niso prijavile, Zabukovec Kerinova svetuje, da čim prej poiščejo pomoč in se pogovorijo z osebo, ki je strokovno usposobljena za delo z žrtvami nasilja. Pri tem morajo žrtve vedeti, da se nasilje partnerja, ko se žrtev začne upirati ali iskati pomoč, pogosto še poveča. Na centru za socialno delo morajo žrtvam nasilja pomagati, če ste do nje upravičeni, pa vam dodelijo tudi denarno socialno pomoč. Če vam bo partner grozil z nasiljem, pokličite policijo. Pri sebi imejte vedno mobilni telefon s pripravljeno številko policije na hitrem klicanju. Sosede prosite, naj pokličejo policijo, če bodo iz vašega stanovanja slišali vpitje, razbijanje ali jok.

Prijavo zaradi nasilja lahko podate tudi pozneje, a strokovnjaki svetujejo, da ga prijavite čim prej, saj imajo različna kazniva dejanja različne roke zastaranja. Če ste dobili kakršne koli poškodbe, se obrnite tudi na zdravnico ali zdravnika. Če ste fizično ogroženi, se lahko za krajši čas umaknete v enega od kriznih centrov, ki delujejo 24 ur na dan, za največ eno leto pa v varno hišo. Lahko si pripravite tudi individualni varnostni načrt, pri ustvarjanju katerega naj vas vodi misel za povečanje lastne varnosti in v katerem lahko načrtujete kako boste poskrbeli za svojo varnost in za varnost svojih otrok. Ker je priprava načrta zahtevna naloga, svetujejo, da se po pomoč obrnete na eno od nevladnih organizacij, ki pomagajo žrtvam nasilja.