Novela zakona o poslancih, ki omejuje nadomestila poslancem po koncu mandata, je že objavljena v uradnem listu, uporabljati pa se bo začela s 1. avgustom. Zaradi posega v pravice nekdanjih poslancev bo zakon verjetno predmet ustavne presoje. Poleg nekdanjih poslancev podpise za ustavno presojo zbirajo tudi poslanci Pozitivne Slovenije.
Krajše prejemanje in manjše nadomestilo
Državni zbor je novelo zakona o poslancih sprejel 15. junija, po objavi v uradnem listu pa bo začela veljati 1. avgusta. Zakon skrajšuje dolžino prejemanja nadomestila z enega leta na šest mesecev. Izjema bodo tisti poslanci, ki so bili v DZ-ju več zaporednih mandatov. Poslanec z dvema mandatoma bi tako nadomestilo lahko prejemal devet mesecev, poslanec s tremi ali več zaporednimi mandati pa eno leto. Vsem pa se višina nadomestila zniža za 20 odstotkov.
Poslanci, ki so funkcijo opravljali manj kot šest mesecev, do nadomestila ne bodo upravičeni, enako bo veljalo za poslance, ki jim pogodba o zaposlitvi miruje in imajo možnost, da se vrnejo na staro delovno mesto.
Mogoče bo tudi podaljšanje prejemanja nadomestila za šest mesecev do upokojitve, pri čemer poslanec nadomestila ne bo mogel prejemati, če bo že izpolnil pogoje za upokojitev. Nadomestilo tudi ne bo pripadalo poslancem, ki so bili pred nastopom funkcije že upokojeni.
Poleg tega bodo morali biti vsakršni zaslužki poslancev, tudi pogodbeni, odšteti od nadomestila. Poslancem se ukinja tudi pravica do prejemanja regresa za letni dopust.
Kaznovani izgubijo pravico do nadomestila
Novela še določa, da poslanec, ki zaradi pripora, uklonilnega zapora ali prestajanja zaporne kazni ne more opravljati funkcije, nima pravice do plače niti do nadomestila po prenehanju mandata. Prav tako novela uvaja nadzor in sankcije za kršenje določb zakona. Če bodo poslanci kršili zakonske določbe, bodo morali vrniti nadomestilo, ki so ga neupravičeno prejeli.
Krajše tudi za tiste, ki ga že prejemajo
Za tiste poslance in ministre, ki nadomestilo po prenehanju funkcije po lanskih predčasnih volitvah že prejemajo, pa bo ta pravica veljala osem mesecev, torej do 21. avgusta. Prav ta rešitev je naletela na največ kritik, saj ji nekateri očitajo, da je zaradi retroaktivnega poseganja v pravice nekdanjih poslancev protiustavna.
Juri "brez slabe vesti"
Da bodo sprejeto novelo zato izpodbijali na ustavnem sodišču, je napovedalo nekaj nekdanjih poslancev, ki nadomestilo še prejemajo. Nekdanji poslanec Zaresa Franco Juri je denimo dejal, da bi zakon na sodišču izpodbijal "brez slabe vesti", saj gre pri retroaktivnem posegu v pravice za protiustaven člen.
V PS-ju "blizu 30 podpisom", eden iz SD-ja
Kot pojasnjujejo v Pozitivni Sloveniji, imajo zbranih "blizu 30" podpisov, toliko jih namreč potrebujejo za vložitev zahteve. Poslanska skupina PS-ja ima sicer 28 poslancev, en podpis pa bo prispeval še poslanec SD-ja Srečko Meh. Poslanci PS-ja so namreč sprejetju zakona nasprotovali prav zato, ker je morebiti zaradi retroaktivnega posega v pravice nekdanjih poslancev protiustaven.
SD zakon kljub pomislekom podprl
Na to so sicer opozarjali tudi poslanci SD-ja, ki pa so zakon kljub temu podprli. Prav tako, z izjemo Meha, ne bodo prispevali podpisov pod zahtevo za ustavno presojo, saj se jim to "v trenutku, ko ljudje prejemajo odločbe o znižanju pokojnin, ne zdi primerno", je pojasnil vodja poslanske skupine Janko Veber. Meh je tako po njegovih besedah ravnal samovoljno, mimo stališča poslanske skupine.
Meh: Naj bo za danes in jutri, ne za nazaj
Meh pa je v izjavi za medije pojasnil, zakaj se je odločil za podporo zahtevi za ustavno presojo. Kot pravi, se strinja z varčevanjem, a "naj bo za danes in za jutri, ne pa za nazaj". Prav tako bo podpis prispeval nepovezani poslanec Ivan Vogrin, ki poudarja, da retroaktiven poseg v pravice ni ustrezen. "To je tako, kot če bi diplomirali na neki fakulteti, čez deset let pa bi spremenili pogoje in zahtevali, da naredite dodatne izpite," je dejal.
Virant: Ne gre za retroaktivnost
Predsednik DZ-ja Gregor Virant pa po drugi strani opozarja, da pri zakonu ne gre za retroaktivno veljavnost, saj bo zakon veljal za naprej in ne bo nikomur vzel ničesar, kar je že dobil. Bistvo zakona je po njegovih besedah v tem, da omejuje prejemanje nadomestila za naprej. Virant še opozarja, da "nekateri poslanci daleč preveč energije vlagajo v ohranjanje lastnih privilegijev".
Nadomestilo sicer trenutno prejema še 36 nekdanjih poslancev, po koncu mandata pa jih je za nadomestilo plače zaprosilo 52. Ob koncu prejšnjega mandata leta 2008 pa je denimo za nadomestilo zaprosilo 44 poslancev, 21 pa ga je prejemalo vse leto. Po zadnjih parlamentarnih volitvah se je v parlamentu zamenjalo več poslancev kot v prejšnjih mandatih.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje