V pogovoru za časopis Večer je pojasnila, da se tako slovenska varnost kot meje EU-ja in Nata branijo na Bližnjem vzhodu. In če se na tem območju kopičijo spopadi, zaradi katerih utegne biti ogrožena tudi Evropa, bo stabilizacija območja potrebna, meni ministrica. Sodelovanje pri urejanju razmer v mednarodni skupnosti pa je za Slovenijo obveznost že zaradi članstva v Natu in Evropski uniji.

Možnosti o slovenskem sodelovanju na tem območju pa ne izključuje niti predsednik vlade Borut Pahor, vendar ne izdaja nobenih konkretnih predlogov. Povedal je le, da utegne Slovenija odigrati kakšno pomembnejšo vlogo v smislu prizadevanj.

"Gre za poboj"
Jalušičeva meni, da je izraelska ofenziva v Gazi človeška katastrofa. "Povzročanje človeške katastrofe z nesorazmernimi povračilnimi ukrepi in z ubojem tolikšnega števila civilistov, med njimi otrok, ki niso teroristi, je poboj," je odločena Jelušičeva.

Na trpljenje civilnega prebivalstva je opozoril tudi premier Pahor, ki misli, da je treba storiti vse, da bi se ustavile vojaške dejavnosti in vzpostavile razmere za humanitarno pomoč ogroženemu prebivalstvu. Nasilje v Gazi, predvsem sistematične kršitve človekovih pravic, je obsodil že tudi odbor državnega zbora za zunanjo politiko.

Za okrepitev posvetovalne vloge DZ-ja
A tudi ob morebitni napotitvi Natovih vojakov na to nemirno bližnjevzhodno območje Jelušičeva ne namerava sprejeti prehitre odločitve, saj trdi, da je treba o takih zadevah doseči soglasje tako v javnosti kot v politiki, vsekakor pa želi, da bi se pri tem okrepila posvetovalna vloga parlamenta.

K temu je obrambna ministrica dodala pojasnilo: "Če smo prisotni s silo na kriznem žarišču, je prav, da imamo za ta namen čim širši družbeni konsenz. Ljudi pošiljamo na mirovne misije v imenu države, ne v imenu trenutne vlade."

Že v četrtek je vlada sprejela sklep, da bodo prebivalcem Gaze namenili 50.000 evrov pomoči, ki jo bodo namenili preko Agencije Združenih narodov za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev na Bližnjem vzhodu.

S. Z.