SDS je v zgodbo o Velikovcu vpletel tudi predsednika države Danila Türka, ki mu očita, da je bil neposredno obveščen o bombnem napadu. Namen je jasen: omajati ugled predsednika države, česar Janez Janša ne skriva, v intervjuju z Danilom Türkom piše tednik Mladina.

"To izrazito negativno politika, ki škoduje državi, manjšini in predsedniku, ocenjujem kot destruktivno," komentira predsednik države, ki trditve o svoji domnevni vpletenosti označuje za namigovanja, insinuacije in podtikanja. "Če kdo reče, da sem bil neposredno obveščen o nekem bombnem napadu, je to insinuacija, da sem bil del tega dogajanja," je dejal Türk.

Tudi lanska pobuda za začetek postopka ustavne obtožbe predsednika republike je po njegovih besedah vsebovala kopico absurdnih konstrukcij. "Z enim odlikovanjem naj bi prekršil 34 členov Ustave! To je zunaj razuma. In zadeva je klavrno propadla: dobila je manj glasov, kot je bilo podpisanih predlagateljev," je dejal predsednik in dodal, da je po "klavrnem porazu" v ospredje prišla rezervna akcija, z namenom zameglitve dejanskega rezultata. "Nenadoma je bil v središču velikovški deogodek in iz njega se je delala zgodba," je dejal Türk, ki je prepričan, da je v ospredju politična kampanja, ki je,preračunana na današnje politične moči.

Türk je dejal, da gre za početje, ki ga sam "odločno in energično" zavrača, saj gre za škodljivo in destruktivno politiko, ki je vredna tega, da se zavrne. Gre za vzorec delovanja, ki ga Türk primerja s potjo ZDA od "čajank" v zdajšnje stanje, ko so ideološko motivirane, brezumne obtožbe in kritike vedno močnejše od konstruktivnih alternativ. "Hujskanje in populizem, ki se je sprevrgel v hujskaštvo proti vsemu, kar se skuša narediti kot odgovor na krizne razmere," je dogajanje opisal Türk.

Kaj je leta 1979 počel Danilo Türk?
Türk je odgovarjal tudi na vprašanj o svoji vlogi v komisiji za manjšinska in izseljenska vprašanja. Predsednik komisije je postal konec leta 1979 (atentat se je zgodil septembra 1979), za napad pa je po lastnih besedah izvedel iz medijev, predvsem avstrijskih, ki so o dogodku poročali obširneje kot takratni slovenski mediji. Dejal je, da se je s predstavniki manjšine "zagotovo pogovarjal tudi o tem" in da je bil dogodek ocenjen izrazito negativno, kot nekaj, kar ni dobro za manjšino.

Vprašanje domnevne vpletenosti SDV-ja je Türk ocenil za predmet pravosodnih organov, in ne politične organizacije, kar je bila takratna SZDL, pri kateri je bil zaposlen. "Opravljene so bile preiskave, potekali so sodni postopki, o podrobnostih pa nisem bil obveščen im me niso posebej zanimale," je dejal Türk.

Türk zavrača "paranoidno interpretacijo" dogodkov
Šlo je za napete čase, saj so na področju bivanja manjšin delovale tudi nekatere avstrijske skrajne skupine. Bilo je veliko politične dejavnosti proti slovenski manjšini, ki je tudi nastopala s svojim izjavami in politilnimi manifestacijami ob hkratnih pogajanjih z avstrijsko zvezno vlado. "Ni pa se nikjer govorilo o kakšnih pripravah na nasilno dejanje ali kaj takega," je dejal Türk in dodal, da je treba "razumeti tisti čas".

"Zdaj se nam vsiljuje nekakšna paranoidna interpretacija, da je bilo vse skupaj nekakšna zarota. Da je vsa zgodba stvar nekakšne zarote, tajnih služb nasilja," je dejal in poudaril, da je bilo v omenjenem času politično življenje obsežnejše, politična slika pa širša in drugačna. "Glavno je bilo, da smo imeli v Avstriji manjšino, katere pravice po mednarodni pogodbi niso bile zagotovljene," je pojasnil. Kar se je dogajalo, se je dogajalo na politični ravni, današnja interpretacija, ki skuša takratno dogajanje prikazati kot zaroto, pa s takratno stvarnostjo nima nobene zveze, je še dejal predsednik države.

Türk je govoril tudi o zdajšnjem stanju v slovenski politiki in se delno strinjal, da je moč Janeza Janše v določeni meri odvisna tudi od nemoči levice, čeprav ne izključno. "Spomnite se razpada Demosa in usode dr. Jožeta Pučnika," je dejal.