Na Prešernovem trgu v Ljubljani je bila tradicionalna slovesnost ob dnevu Evrope in prazniku Ljubljane pod geslom Evropa Ljubljani - Ljubljana Evropi.

Slavnostni govornik na prireditvi je bil predsednik republike Danilo Türk. V svojem govoru je med drugim povedal, da se danes pretežni del srednjeevropskih novih članic Evropske unije, med njimi tudi Slovenija, še vedno ponaša z dobrimi temeljnimi kazalniki finančne stabilnosti.

Zaskrbljenost je, kot pravi, usmerjena v druge dele Evrope, vendar dodaja, da moramo paziti, da zaradi pomanjkanja pravočasnih in premišljenih ukrepov ne bi prišlo do nenadnih sprememb, ki bi hitro poslabšale naš javnofinančni položaj. "V Sloveniji moramo to opozorilo vzeti še posebej resno," je zatrdil.

Dejal je še, da moramo storiti vse za krepitev vladavine prava, za avtoriteto pravosodja in pravne države. "Samo, če nam bo uspelo, pri tem lahko računamo na trajno gospodarsko uspešnost in družbeno kohezivnost, ki nam bosta zagotovili povečevanje blaginje in širitev vsestranske človeške svobode," je opozoril.

Türk se je zavzel tudi za nadaljnjo širitev Unije. "Močno si moramo prizadevati za nadaljnje širitve Unije - najprej s Hrvaško, nato pa z drugimi državami, naslednicami nekdanje Jugoslavije, s Turčijo in z državami evropskega Vzhoda," je dejal.

Potočnik: Imamo deželo, ki ima skoraj vse
"Imamo deželo, ki ima skoraj vse. Vprašajte kogar koli, ki ga pot zanese k nam. Rojeni smo pod srečno zvezdo, in prav bi bilo, da se tega tudi zavedamo. Imamo čudovito neokrnjeno naravo, bistre vode, bogato biotsko raznovrstnost, rodovitno zemljo, mogočne gozdove, pridne in sposobne ljudi. Imamo svojo državo in sami odločamo o svoji usodi. V relativno kratkem času nam je uspelo doseči ključne zunanjepolitične cilje. Predsedovali smo 500 milijonom Evropejcev," pa je v svojem govoru poudaril Evropski komisar za okolje Janez Potočnik.

Pojasnil je, da se zaveda, da v kriznih časih tovrstna sporočila lahko odmevajo prazno ali celo tuje. Kot pravi, nas je finančna in gospodarska kriza prizadela bolj, kot je v povprečju celotno Unijo, to pa je prizadela bolj, kot je v povprečju preostali del sveta. V tem času pa je po njegovem mnenju marsikaj, kar je bilo v dobrih časih mogoče pomesti pod preprogo, naplavilo na površje, zato poudarja, da ne gre drugače, kot da se spoprimemo z nujnimi in korenitimi strukturnimi spremembami.

"Čim prej, tem bolje. Tako doma kot širše v Evropi. Prepričan sem, da je prava pot v smeri sistematičnega oblikovanja solidarne družbe, ki bo cenila in spodbujala razvoj znanja, ki bo gradila na nizkoogljični prihodnosti in bo odgovorno ravnala z danimi naravnimi viri," je zatrdil.

Janković si želi več socialnih pravic
Zbrane je nagovoril tudi ljubljanski župan Zoran Janković, ki je poudaril, da so 9. maja 1945 partizani osvobodili Ljubljano in Slovenijo, s čimer "smo postali del svobodne Evrope". Po njegovih besedah so partizane takrat odlikovali medsebojna solidarnost, sodelovanje, tovarištvo, pogum in zvestoba domovini.

"Evropo danes krasijo apatija, slaba gospodarska rast in nizke socialne pravice. Želim si, da se to spremeni, da postanemo država in Evropa, kjer bo gospodarska rast višja, kjer bodo višje tudi socialne pravice. 9. maj naj bo praznik vsem ljudem, ki med sabo sodelujejo, ki spoštujejo solidarnost in tovarištvo, ki si pomagajo, in to naj se učimo od naših partizank in partizanov, ki so osvobodili Ljubljano," je povedal Janković.