Predsednik republike Danilo Türk se je udeležil pogovora, ki ga je v Ljubljani pripravil IFIMES (Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije), in dejal, da je v "takih situacijah dobro, da se vzame nekaj časa za premislek in da se potem razmisli o novih začetkih".

Danilo Türk je že pred tem odgovoril na pobudo hrvaškega predsednika Stipeta Mesića za spravno srečanje predsednikov Slovenije, Italije in Hrvaške - dejal je, da ni ne potrebe ne pogojev za to srečanje.

Slovenski predsednik, ki je za pobudo hrvaškega predsednika izvedel iz medijev, poudarja, da je bila visoka stopnja sprave že dosežena, saj sta "Slovenija in Italija že članici Unije, ki je največji in najuspešnejši projekt sprave v zgodovini Evrope", medtem ko "med Slovenijo in Hrvaško ni zgodovinske dediščine, ki bi zahtevala dodatna državniška spravna dejanja".

Türk: V Italiji še ni prišlo do katarze
Ob tem je Türk menil, da ima vprašanje sprave tudi etično razsežnost. "Ta pa zahteva, da se v Italiji opravi jasnejše soočenje z zločini fašizma, zgodovino najbolj zgodnjega totalitarnega sistema v tem delu Evrope, ki je bil vir mnogih vrst zla v 20. stoletju." V tem kontekstu je spomnil na to, da mnogi zločini, storjeni nad Slovenci med drugo svetovno vojno, v času italijanske vojaške okupacije, še vedno niso kaznovani. "Vse to je ustvarilo etični primanjkljaj, zaradi katerega v Italiji še ni prišlo do potrebne katarze," je menil.

Naj spomnimo, da je pobudo za spravno srečanje Mesić podal v začetku leta. Tedaj je dejal tudi, da bi moral biti takšen sestanek dobro pripravljen, da bi "dokazali, da želimo počastiti nedolžne žrtve, ne da bi na isto raven postavili fašizem in tiste, ki so se borili proti fašizmu".

Frattini: Sprava je mogoča
Da je sprava med Italijo, Slovenijo in Hrvaško glede polpretekle zgodovine mogoča, je v tem tednu poudaril tudi vodja italijanske diplomacije Franco Frattini.

Türk govoril tudi o Gazi in ZN-ju
Türk je govoril tudi o drugih aktualnih zunanjepolitičnih dogodkih. Tako je v zvezi s krizo v Gazi dejal, da je bila sprožena z nesorazmerno uporabo sile in je povzročila resno humanitarno krizo. Prepičan je, da je treba zdaj pozornost posvetiti varnostni ureditvi in vprašanju dolgoročne usode Gaze.

Ob tem je direktor IFIMES-a Zijad Bečirović dejal, da se predsednika Türka skupaj s hrvaškim predsednikom Stipetom Mesićem in turškim premierjem Recepom Tayyipom Erdoganom omenja kot mogočega mirovnega posrednika.

Türk je govoril tudi o reformi ZN-ja in slovenski kandidaturi za nestalno članico varnostnega sveta. Na vprašanje, ali bo tudi on imenoval svojega odposlanca, je dejal, da pri tem ne gre pretiravati. Kar pa ne pomeni, da ne bi kdaj koga zaprosil za specifično nalogo, je še dodal Türk.

C. R.