"Očitno se Danilo Türk na tej funkciji precej dobro počuti," pravi Tomšič s Fakultete za uporabne družbene študije in dodaja: "Gre tudi za funkcijo, ki mu prinaša določene časti, neko pozornost, k čemur je on, mislim, precej nagnjen." Poleg tega je politični sociolog prepričan, da si je Türkove kandidature želela tudi "določena politična struktura, ki ji je zagotovo tudi v interesu, da še vedno opravlja to funkcijo".

Čeprav se Türk predstavlja kot nestrankarski kandidat, ga je podpora t. i. levim strankam vseeno precej profilirala - vsaj precej bolj kot pred petimi leti. Žerdin meni, da mu to kljub vsemu ne bi smelo škoditi: "Predsednik Türk je človek s prepoznavnimi političnimi vrednotami, hkrati pa, če sodim po anketah javnega mnenja, v javnosti uživa ne glede na to kar visoko politično podporo. Če sodim po anketah javnega mnenja, ne morem predvideti, da bi mu ta relativno jasen politični profil pri podpori v javnosti škodoval."

Žerdin: Pahor pri napovedih nepredvidljiv
Tomšič pri tem opozarja, da je Türk z relativno zgodnjo napovedjo kandidature "hotel na neki način zakoličiti, markirati prostor" - še vedno namreč v zraku visi morebitna kandidatura predsednika SD-ja Boruta Pahorja. "Pahor je pri teh napovedovanjih nepredvidljiv," pravi politični analitik Žerdin, z njim pa se deloma strinja tudi Tomšič, ki opozarja, da bi si Pahor verjetno želel podati v predsedniško tekmo, vendar: "Če bi bila odločitev samo njegova, verjetno bi kandidiral, ampak Pahor pri tovrstnih odločitvah ni čisto avtonomen, če se blago izrazim. /.../ Ni zagotovo, da bo, kljub svoji želji, tudi dejansko kandidiral."

Žerdin pa poudara, da se je Pahor znašel "v zanimivi situaciji, ko za njegovo kandidaturo precej navijajo v strankah, ki sicer niso njegove zaveznice".

Bo Pahorjeva kandidatura zmešala štrene Türku?
O tem, ali bi morebitna kandidatura Pahorja lahko razpršila glasove levega dela volilnega telesa, pa si poznavalca nista enotna. Žerdin opominja na relativno podoben položaj pred petimi leti, ko so se za položaj potegovali en relativno močan kandidat desnice, Lojze Peterle, in dva na levici, Danilo Türk in Mitja Gaspari. "Takrat je dr. Türk v prvem krogu za nekaj tisoč glasov prehitel Gasparija in s tem so bile na neki neobičajen način volitve odločene v prvem krogu. Torej, tudi če do te razpršitve pride, bo zanimivo videti predvsem to, kdo bo na drugem mestu."

Tomšič pa, nasprotno, meni, da bi imel Pahor v primeru kandidature dobre možnosti za zmago. "Če bi se recimo zgodila situacija, da bi se v drugi krog uvrstila Türk in Pahor, bi večino t. i. desnih volilvcev pobral Pahor. Tako, da bi v tem primeru Pahor imel precej velike možnosti za zmago."

Türk (vsaj uradno) nestrankarski, Zver član SDS-a
Edini, ki je poleg Türka do zdaj napovedal svojo kandidaturo na jesenskih predsedniških volitvah, je nekdanji evropski poslanec in član SDS-a Milan Zver. Tomšič prednosti Türka pred Zverom vidi predvsem v tem, da je Türk že na tem položaju. Poleg tega se "še vedno lahko predstavlja kot nestrankarski kandidat, čeprav vemo, da ima točno določene politične preference, medtem ko Zver tega ne more, saj je pač član SDS-a." Zverova prednost pa je po njegovem to, da velja za zmernega politika z evropskimi izkušnjami.

Morda še kakšen kandidat, a možnosti ne bo imel veliko
Tako Žerdin kot Tomšič se strinjata tudi, da se bo zagotovo našel še kakšen kandidat za predsednika republike, vendar kot pravi Žerdin: "Ne pričakujem pa, da bi se ob imenih, ki smo jih že omenjali, pojavil še kakšen bolj izrazit kandidat."