Zasedanje nacionalnega otroškega parlamenta v DZ-ju je sledilo razpravam na šolski, občinski, medobčinski in regijski ravni. Mladi parlamentarci so najprej v delovnih skupinah obravnavali štiri teme, nato so se zbrali na plenarni razpravi.

Po poročanju parlamentarke Zale so v skupini, ki je govorila o odnosih in sodelovanju, med drugim opozorili na zmanjšanje avtoritete in spoštovanja učiteljev. Poudarili so, da je pomembno vzajemno spoštovanje med učiteljem in učencem, v odnosih med učenci pa je pomembno medsebojno sprejemanje, podpiranje in sodelovanje.

V skupini, ki je govorila o učnih vsebinah, so po besedah parlamentarke Ane Julije med drugim predlagali, da bi imeli več ur gospodinjstva in etike ter predmete, kot so ekonomija, psihologija in finančna pismenost. Šole bi morale več pozornosti posvetiti tudi vzgoji in bontonu ter obravnavati pomanjkanje empatije tako med učitelji kot učenci. Predlagali pa so tudi počitniška dela, s katerimi bi se učenci lahko "naučili trdega dela".

Po besedah parlamentarke Sare si glede metod in načinov učenja želijo več aktivnega pouka ter eksperimentalnega, skupinskega in projektnega dela. Opažajo, da se veliko praktičnega pouka konča v nižjih razredih osnove šole. Dotaknili pa so se tudi vprašanja, kako bi poenotili sistem ocenjevanja, menijo, da bi morali pristojni organi oblikovati pravičnejši sistem, saj se raven znanja, ki ga pridobijo učenci, na različnih šolah razlikuje. "Veliko več potrebujemo šole za življenje," je še dejala Sara.

Po besedah parlamentarca Vala pa so v njihovi skupini poudarili, da bi morala šola bolj spodbujati razvoj strpnosti in sočutja. Kot je dejal, se v šolah sicer veliko govori o spoštovanju, a ga učitelji zahtevajo zase, prepogosto pa ga ne izkažejo učencem. Prav tako bi moralo biti pogosteje spodbujeno solidarnostno vedenje, ne toliko tekmovalnost.

V razpravi, ki so ji prisostvovali tudi nekateri ministri in poslanci ter predstavniki drugih institucij, se je več osnovnošolcev zavzelo za omejitev uporabe telefonov v šoli, obenem pa so pozvali k vključevanju vsebin, skozi katere bi se lahko pri pouku naučili uporabe IKT-ja.

Različna mnenja glede NPZ-ja

Opozorili so, denimo, tudi na razlike v znanju in ocenjevanju med posameznimi šolami ali celo med učitelji na isti šoli, kar lahko vpliva na vpis v srednjo šolo. Medtem ko so nekateri podprli nacionalno preverjanje znanja (NPZ), ki se po novem upošteva tudi pri vpisu v srednjo šolo, in bi mu dali še večjo težo, pa bi nekateri njegovo težo zmanjšali, saj da ne gre za pravi odraz posameznikovega znanja. Ker ima lahko nekdo ravno pri pisanju NPZ-ja slab dan, so predlagali tudi dvojni rok za pisanje NPZ-ja.

V povezavi z ocenjevanjem so izrazili tudi različne poglede na ocenjevanje športa, glasbe in likovne umetnosti, ki se po mnenju nekaterih ne bi smeli ocenjevati ali bi se morali ocenjevati drugače.

Mlade parlamentarce je v uvodu nagovorila predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič, ki je dejala, da mora biti šolski sistem trdna podlaga, ki mladim omogoča trdne temelje za razvoj potencialov. Ko je sama hodila v šolo, so si po njenih besedah "trpali neznanske količine podatkov v glave", zelo malo pa je bilo učenja za življenje. "Šola mora biti šola za življenje. Vem, da so ocene pomembne, ampak niso toliko pomembne kot vaš občutek za sočloveka in svet okoli vas," je poudarila.

Po besedah predsednice Zveze prijateljev mladine Slovenije Darje Groznik z otroškim parlamentom udejanjajo svoj osnovni cilj, to je ustvarjati pogoje za lepše življenje mladih.

Mlade je v pozdravnem nagovoru med drugim pozvala k razmisleku o uporabi digitalne tehnologije pri učenju in spregovorila tudi o primeru medvrstniškega nasilja na Ptuju. "Nihče ne sme nikjer izvajati kakršnega koli nasilja nad vami," je poudarila. Mlade je pozvala, naj spregovorijo o svojih stiskah.