Slavka Grmek Ugovšek je mati danes 22-letne hčerke Alje, ki ima dolgotrajno bolezen, cistično fibrozo. Odločbo o uvrstitvi med otroke s posebnimi potrebami je deklica dobila v zadnjem letniku osnovne šole in je tako postala upravičena do učne pomoči.

Stanje se ji je v srednji šoli tako poslabšalo, da je morala na presaditev pljuč, nato je tri mesece okrevala v bolnišnici in doma. "Učitelji so ji prišli razložit snov in ji dajali napotke, da se je lahko učila. Danes študira na pravni fakulteti," pomembnost dodatne učne pomoči (DSP) pri dolgotrajni bolezni opiše Aljina mati.

S petih ur tedensko na dve uri
Prav ukinitev plačila učiteljem za učno pomoč učencem s t. i. odločbami pa v zadnjih dneh najbolj razburja. Poročali smo, da je šolsko ministrstvo to vključilo v enega od varčevalnih ukrepov, s katerimi bo poskušalo na zahtevo ministrstva za finance prihraniti milijone.

Po podatkih ministrstva je sicer po odločbah za omenjeno pomoč v osnovnih šolah odobrenih 8346 ur tedensko, od katerih jih je običajno realiziranih 95 odstotkov. Z ukrepom naj bi tako na letni ravni v osnovnih šolah privarčevali za nekaj več kot 3,3 milijona evrov, v srednjih šolah pa naj bi bilo te pomoči manj.

Grmek Ugovškova pa opozarja, da je ministrstvo za izobraževanje pravice najšibkejšim in najranljivejšim skupinam otrok postopoma ukinjalo že prej. "Že v letu 2011 je spremenjeni zakon, ki se je začel uporabljati v letu 2013, močno posegel v pravice dolgotrajno bolnih otrok, saj je določil omejitev, da so ti otroci upravičeni do učne pomoči le, če so od pouka odsotni več kot dva meseca, pravilnik pa je nato DSP še omejil na največ dve uri tedensko - prej so bili otroci upravičeni do petih ur dodatne pomoči na teden," pojasnjuje.

Učna pomoč se bo še naprej izvajala. Le plačani ne bodo vsi.
Kako pa bo v praksi videti najnovejša sprememba pri DSP-ju? "Socialni pedagogi, ki imajo to že tako v svoji delovni obveznosti in so zato usposobljeni, bodo tako ali tako plačani. Učitelji, ki nimajo dovolj pedagoških obveznosti, nato s pomočjo DSP-ja, ki je sistematiziran, dopolnjujejo svoje obveznosti - ti bodo imeli to še naprej plačano. Jaz, ki pa imam to preko svoje učne obveznosti, pa bom to uro vsak teden morala narediti brezplačno," je za MMC pojasnila Vlasta Sagadin, učiteljica na kranjski Osnovni šoli Orehek, ki je znana po tem, da jo obiskuje veliko otrok s posebnimi potrebami, otrok z odločbami o dodatni strokovni pomoči.

Plačila za dejansko izvedeno učno pomoč od novega leta naprej torej učitelji ustrezne strokovnosti ne bodo več dobivali. Delo pa bodo morali vseeno opraviti, saj bi sicer kršili pravice, ki jih imajo otroci s posebnimi potrebami v rednem izobraževalnem sistemu in jim je Zavod za šolstvo strokovno izdal odločbo o obliki in načinu učne pomoči.

Običajno gre za ure matematike, tujega jezika in slovenščine, redkeje še kemije in fizike. Praviloma izvaja DSP tisti učitelj, ki učenca uči pri temeljnem pouku in ga tako najbolje pozna.

Sagadinova oddela eno uro DSP-ja na teden. "Oddajam tudi mesečno poročilo, koliko ur sem realizirala. Za tega učenca moram imeti tudi individualiziran program, prilagoditve nalog in testov, izdelkov. To ni mačji kašelj, to je cela papirologija," našteva.

Pojasnjuje, da je leta 2000 začel veljati Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami v običajne šole in takrat se je vpis otrok v posebne šole s prilagojenim programom razmeroma zmanjšal. "Učila sem otroka na invalidskem vozičku, otroka s cerebralno paralizo, skoraj slepo deklico, avtista ... cel kup otrok je prišlo v običajne šole," pojasnjuje Sagadinova, ki dodaja, da so svoje naredile tudi pedagoška, psihološka in medicinska znanost, saj so začela ugotavljati več motenj v razvoju otroka, ki jih pred 30 leti morda nismo toliko poznali.

Sporno dodeljevanje odločb "vsepovprek"
"Če so že ugotovili, da je DSP potratna zadeva in nas na letni ravni toliko stane, potem naj malo prevetrijo te odločbe in preverijo, kako se izvaja zakon," opozarja učiteljica, ki se zaveda, da ko je enkrat izdana odločba o kategorizaciji učenca, jo je treba spoštovati. "Ampak razvrščajo pa drugi ljudje, tukaj učitelji nimamo kaj," dodaja.

"Strokovno bi bilo treba pregledati odločbe DSP-ja, ker se je zakon razumel narobe in so bile od vaših strokovnih služb dodeljene tudi učencem, ki niso imeli nikakršnih učnih težav. Učitelji že leta opozarjamo, da so ure DSP v nekaterih primerih tudi zastonj inštrukcije za starše, ki se ne morejo sprijazniti, da njihov otrok ni odličnjak ali pa se jim z njim ne da ukvarjati in to breme prenašajo na šole," je ministrici za šolstvo v odprtem pismu zapisala tudi učiteljica Bojana Potočnik in očitala, da so se odločbe dodeljevale "vsepovprek".

"S tem se ne bi mogla bolj strinjati," pritrjuje tudi Sagadinova, ki poučuje že 34 let. "V prvi triadi se otroci komaj opismenjujejo. Prvi razred je bolj igra, v drugem začnejo z malimi in velikimi črkami, v tretjem začnejo pisati. Pri marsikaterem otroku se to opismenjevanje potegne še v drugo triado, a starši že poskočijo, da njihov otrok ne zna pisati, da je legastenik, dislektik. In pritiskajo na svetovalno službo, pedagoginjo, socialno delavko, ravnatelja, potem se začne postopek razvrščanja in odločanja. Neverjetno, kaj vse se da zlorabiti, in to se da!" opozarja na zlorabe sistema.

"Nenormalno je, da bi bilo lahko v takem šolskem sistemu, kot je naš, naenkrat toliko otrok s posebnimi potrebami. Danes mama 10-letnemu otroku nosi torbo v šolo, da se sam ne bi utrudil. Vse naredimo namesto otroka. Če pa otrok ne osvoji motorike, je jasno, da bo pisal grdo. A če grdo piše, še ne pomeni, da je legastenik ali disleksik," opiše primer.

Klopi pri dopolnilnem pouku samevajo
Potočnikova je v odprtem pismu hkrati opozorila tudi na dopolnilni pouk, v katerega pa država z varčevalnimi ukrepi ni posegla. "Vse 8. razrede učim angleščino pri dopolnilnem pouku, ta ni več obvezen. Vsak teden imam preduro, pridejo pa po trije učenci. Morda v nekoliko večjem številu pridejo le pred kakšnim testom - takrat jih pride okoli 10, otrok v tej generaciji pa je 60. To je res absurd - pri DSP-ju delaš z otrokom ena na ena, pri dopolnilnem pouku pa tudi skoraj ena na ena. Pa to vseeno plača država in še sistemizirano imamo v delovno obveznost," pritrjuje Sagadinova.

Na šolskem ministrstvu pravijo, da bodo učitelji učno pomoč namreč morali izvesti v okviru svojega rednega dela ali v okviru drugih oblik dela, med katere nekateri prištevajo tudi dopolnilni pouk: "To ne gre - pri dopolnilnem pouku imaš pet otrok, ki želijo imeti neko snov dodatno razloženo in ne moreš imeti hkrati potem tudi enega učenca, ki ima npr. težave z zapisovanjem, prostorske organizacije. Ne moreš se mu toliko posvetiti kot takrat, kadar si sam z njim. Lahko je to začasna rešitev v tem mesecu, potem naj se pa ministrstvo odloči, kaj bo," odgovarja učiteljica na kranjski osnovni šoli.

Iskanje rešitev, kako naprej
Šole tako že iščejo rešitve, kako naprej. Na Valu 202 so v oddaji Vroči mikrofon omenili nekaj poti, ki jih bodo ubrale šole: na eni od primorskih osnovnih šol bodo prisiljeni delo dodeliti učiteljem brez znanja zgolj zato, ker jim manjkajo ure do polne učne obveznosti. Na ljubljanski osnovni šoli bodo do konca šolskega leta ohranili plačilo učne pomoči, bodo pa na račun tega po predstavljenem ukrepu ukinitve financiranja interesnih dejavnosti ukinili financiranje vseh interesnih dejavnosti. Tretja osnovna šola nima na voljo učiteljev z manj urami in ne ve, kako ji bo uspelo izvesti in zagotoviti z zakonom zagotovljeno pravico do učne pomoči otrokom s posebnimi potrebami. Na eni od ljubljanski šol so sprejeli odločitev, da več kot ene ure pomoči ne bo imel noben učitelj. Tisti, ki izvajajo več ur učne pomoči, bodo odslej izvajali le eno uro, druge določene ure po odločbah pa bodo morali obdelati učitelji, ki doslej te pomoči niso izvajali. Ure si bodo pisali v fond ur, ki jih bodo lahko kot proste ure izkoristili med počitnicami. Ravnatelj je učiteljem povedal, da lahko teh ur ne opravijo in na tak način izrazijo protest.

"Na naši šoli smo vsi učitelji, ki DSP izvajamo dodatno, z ravnateljico podpisali Dogovor o plačilu delovne uspešnosti z naslova povečanega dela. Ta dogovor vsebuje, kaj moram poleg svoje delovne obveznosti še početi - dežuranje, spremljanje otrok v šoli v naravi ... in izvajati tudi DSP. Ko sem ta dogovor podpisala, sem se zavezala, da bom to izpeljala, ampak gospa ravnateljica je pa prav tako podpisala, da bo ta realizirani program tudi plačala. Od kod bo dobila denar, pa ne vem. Mi smo izračunali, da na naši šoli DSP za vse učitelje, ki ga izvajamo dodatno, stane 300 evrov tedensko. Torej za januar bo morala naša šola za izvajanje dodatne strokovne pomoči nekje dobiti 1.200 evrov, da bo plačala te učitelje," je za MMC pojasnila Vlasta Sagadin.

Kaj torej lahko sledi? "Odločbe so pravno zavezujoče, zato se ministrstvo zaveda, da DSP mora izvajati. Zato je ta okrožnica, da učitelji DSP morajo izvajati, pa čeprav zastonj. Očitno je to pritisk na učitelje, dolgoročno pa tako ne bo šlo. Kaj se bo zgodilo? Odločb v takem obsegu ne bodo več izdajali," je prepričana Slavka Grmek Ugovšek.