195.224 učenk in učencev, od tega 21.455 prvošolk in prvošolcev ter približno 74 tisoč dijakinj in dijakov bo prvega septembra začelo pouk v učilnicah.

Učiteljski kolektivi iščejo praktične rešitve za uresničitev priporočil Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) glede izvajanja pouka v času širjenja koronavirusa, ki so jih nekateri ravnatelji in učitelji ocenili kot neživljenjska, pristojni pa jim odgovarjajo, da jih je treba uresničevati z zdravorazumskim pristopom.

V osnovni šoli bodo predvidoma uresničili obvezni in razširjeni program, tudi odprti kurikul v strokovnih in poklicnih šolah ter izbirne predmete v gimnazijskih programih. To pomeni, da v določenem trenutku učenci prehajajo iz svojega matičnega oddelka v nove skupine.

Ključno je, da učitelji vodijo evidence učencev, na primer pri izbirnih predmetih ali interesnih dejavnostih, kar so sicer počeli že do zdaj.

Jutranje in podaljšano bivanje naj organizirajo tako, da se učenci iz različnih oddelkov zadržujejo v manjših ločenih skupinah, pojasnjuje direktor zavoda za šolstvo Vinko Logaj: "Če to beremo povezano in jemljemo priporočila zdravorazumsko, sem prepričan, da je mogoče izvesti celoten program."

Anton Baloh z ministrstva za izobraževanje dodaja, naj učiteljski kolektivi poiščejo čim boljše rešitve za izvedbo pouka ob spremenjenih razmerah. "Verjamem v ravnatelje in učiteljske zbore, da bodo kar najbolj upoštevali priporočila NIJZ-ja skladno z možnostmi, ki jih imajo v prostorih," je poudaril.

Šole bodo lahko organizirale šolo v naravi ali strokovno ekskurzijo, vendar v skladu s priporočili za preprečevanje širjenja koronavirusa.

Kako bo organiziran pouk pri sosedih?

V vseh sosednjih državah se bo prihodnji mesec začel pouk za učence osnovnih in srednjih šol z zaščitnimi ukrepi, ki pa se nekoliko razlikujejo po državah.

V Avstriji se bo pouk začel šestega oziroma trinajstega septembra ob nekaterih higienskih ukrepih. Uvedli bodo sistem semaforja od zelene do rdeče barve, od katerega bo odvisno, kakšne ukrepe morajo sprejeti šole po državi. Od barve bi bila odvisna pravila glede nošenja mask, ki za zdaj ni obvezno.

Ministrstvo za šolstvo se bo skušalo izogniti splošnemu zaprtju šol po državi, tudi če bi bila Avstrija rdeča, torej država z največjim tveganjem za okužbo. Zaprli naj bi le posamezne šole ali razrede oziroma odredili karanteno za posamezne učence.

Za hrvaške učence in dijake se bodo ob upoštevanju nekaterih ukrepov šolska vrata odprla sedmega septembra.

Med učenci višjih razredov osnovnih šol je predvidena razdalja 1,5 metra, med srednješolci dva metra. Ker to v večini šol ni mogoče, naj bi učenci ves čas pouka nosili maske. Med predlogi so tudi t. i. blok ure, s čimer bi se zmanjšalo dnevno število predmetov in možna delitev razreda, pri čemer bi polovica razreda hodila v šolo, druga polovica pa po spletu spremljala pouk, je poročala zagrebška dopisnica Radia Slovenija Tanja Borčič Bernard.

Italijanski učenci in dijaki bodo morali upoštevati vsaj enometrsko medsebojno razdaljo, od šestega leta dalje bodo morali nositi maske tudi med poukom. Med športno vzgojo, kjer maska ne bo obvezna, pa bo obvezna dvometrska medsebojna razdalja. Ob odkritju posameznih pozitivnih primerov bo šel v karanteno učenčev razred, ne pa tudi celotna šola.

Oblasti nameravajo šolam do konca oktobra dobaviti tudi enojne klopi in zaščitne maske, šole bodo morale pogosteje čistiti šolske prostore.
Higienske ukrepe in medosebno razdaljo bodo morali upoštevati tudi madžarski učenci in dijaki, šole pa morajo zagotoviti delitev razreda na polovico. Vlada je tudi proučila protokole v primeru vnovične uvedbe šolanja od doma v primeru zaprtja šol.

Sviz: Presplošni modeli

Pred začetkom novega šolskega leta v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) izpostavljajo, da si v trenutnih razmerah želijo čim bolj običajno delovanje vrtcev, šol, dijaških domov in fakultet. Hkrati opozarjajo, da so modeli in priporočila o izvajanju pouka presplošni.

"Osnovni slabosti priporočil sta njihova pretirana splošnost ter izogibanje odgovorom na zahtevna vprašanja. To je najbolj očitno pri izvedbi pouka na daljavo, ki je v primerjavi s spomladanskim izobraževanjem na daljavo bistveno zahtevnejše za izvedbo," so zapisali v sporočilu za javnost

Kot so poudarili, priporočila govorijo o prilagoditvi urnika in načinu pouka na daljavo, a o tem, kako si ministrstvo in zavod to predstavljata, ne izvedo ničesar.

Podobno nedorečeno je po mnenju Sviza še vprašanje ocenjevanja. Čeprav je znano, da izobraževanje na daljavo povečuje razlike v škodo tistih, ki imajo slabše materialne razmere, odgovorov, kako bodo te učinke nevtralizirali ni, navajajo.

Izjema je zgolj priporočilo, naj učitelji pri "osvajanju znanja in ocenjevanju znanja" pri izvajanju pouka na daljavo upoštevajo pogoje, ki jih imajo različni učenci in dijaki. Ob tem pa v Svizu pogrešajo enotna navodila, merila, jasen opis postopkov opredelitve takih učencev ali dijakov. Ob tem se v sindikatu sprašujejo, ali naj šole, ravnatelji in učitelji sami izdelajo prilagoditve izvajanja pouka na daljavo.

Povsem nejasno je tudi, zakaj ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in zavod za šolstvo nista pripravila strokovnih priporočil za predšolsko vzgojo ter za osnovne šole s prilagojenim programom.
Prav tako priporočila učiteljem ter drugim strokovnim delavcem nalagajo obsežno dodatno delo, ki ni nikjer ovrednoteno, še zlasti ob morebitnem izvajanju pouka na daljavo, poudarjajo v sindikatu.