"Če se bo epidemiološka slika v prihodnjih 14 dneh bistveno poslabšala, potem bomo dobili drugačno zdravstveno oceno, ki jo bomo seveda spoštovali," je še dodala. Precej več bo po njenih besedah znano že po četrtkovi seji vlade, na kateri jih bo minister za zdravje Tomaž Gantar seznanil s celovito epidemiološko oceno. Na podlagi tega nato ministrica pričakuje, da bodo sprejeli "najboljše mogoče odločitve". "Sama bom podprla vse odločitve, ki bodo zagotavljale aktivacijo varnega vračanja v šole za vse učence in dijake," je dejala.

"1. 9., čez dobrih štirinajst dni, se vračamo v šole, in sicer vsi! Vračamo se v osnovne šole, v srednje šole – kot vsako šolsko leto, a tokrat z doslednim upoštevanjem epidemioloških zaščitnih ukrepov, ki jih moramo spoštovati v razmerah covida-19," je na novinarski konferenci napovedala šolska ministrica Simona Kustec. Vračanje v šole bo tako predvidoma potekalo po "zelenem" modelu B z zaščitnimi ukrepi. T. i. zeleni model A brez vseh omejitev letos žal ne bo mogoč, je pojasnila.

Ob tem je tudi potrkala na vest vseh – rekoč, da je to, kako bo v novem šolskem letu stekel pouk, odvisno od vseh. "Naloga vseh nas je, da v danih razmerah poiščemo in zagotovimo najbolj optimalne pogoje za izvedbo varnega in zdravega pouka. Zavedamo pa se, da lahko to naredimo samo skupaj – ne samo ministrstvo, ne samo zavod za šolstvo, ne samo Nacionalni inštitut za javno zdravje in ne samo šole, ampak vsi, tudi starši in otroci," je dejala. Pozvala je, naj v šolo hodijo le zdravi učenci in učitelji. "Odgovornost na vseh nas je, da v šolo pripeljemo zdrave otroke," je ministrica naslovila apel na vse starše.

Sorodna novica Ministrica Kustec: "Ključno je, da smo ne glede na stanje pripravljeni na začetek šolskega leta"

Štirje modeli vračanja v šolo

Ministrica je predstavila publikacijo, v kateri so napovedali štiri mogoče modele vračanja v šole. Po modelu A se vsi učenci izobražujejo v šoli, po modelu B se vsi učenci izobražujejo v šoli, a v skladu s priporočili NIJZ-ja, po modelu C se učenci v nižjih razredih izobražujejo v šoli, učenci od 5. do 9. razreda pa na daljavo. Po modelu D se vsi učenci izobražujejo na daljavo. "Gre za plod prepotrebnega sodelovanja med ravnatelji, stroko, zavodom za šolstvo in NIJZ-jem, gre za temeljno skrb, da vzgojno-izobraževalni sistem v naši državi nemoteno, stabilno in kakovostno teče dalje," je dejala.

"Poiskali smo rešitve, za katere smo rekli, da jih noben virus ne sme ogroziti, s tem pa ne sme preprečiti poslanstva pridobivanju novega znanja, socializacije ter učenja za življenje," je nadaljevala. "Če bomo vsemu temu sledili, potem bo 1. 9. šola za vse, brez kakršnega koli dvoma in dileme, osebno si iskreno želim, da bo to možno," je sklenila.

Podrobnosti modela B: izvajanje pouka in drugih dejavnosti po modelu B je predvideno v skladu z omejitvami, ki jih določa NIJZ. Šola organizacijo dela pripravi tako, da pouk poteka po urniku, ki v največji možni meri preprečuje mešanje učencev med seboj. Učenci med odmori ostajajo v učilnicah. Šola določi sistem prihajanja in odhajanja učencev v šolo in iz šole, izvajanje šolske prehrane, evidentiranje učencev pri obveznih oz. neobveznih izbirnih predmetih, način izvajanja jutranjega varstva, podaljšanega bivanja in omejitev pri izvajanju interesnih dejavnosti. Določi tudi protokol za razkuževanje in vzdrževanje higiene.

Predpisane omejitve so po oceni ministrice življenjske, izvedljive in usklajene z vsemi deležniki v šolstvu. "Če pa se bo kje izkazalo, da katera šola priporočil ne more izvajati, bomo to tako kot vedno reševali individualno," je dejala.

Karantena za učence v stiku z okuženimi

Če bo vlada odobrila pouk v učilnicah, o čemer bo predvidoma odločila v četrtek, bo Nacionalni inštitut za javno zdravje nadaljeval prakso, da bo napotil v karanteno vse učence, dijake in njihove učitelje, ki bodo v stiku z okuženimi. Starši osnovnošolcev, povezani v Zvezo aktivov svetov staršev, pozivajo odgovorne, naj najdejo rešitev za pouk in varstvo za učence predvsem nižjih razredov, ki jim bo Nacionalni inštitut za javno zdravje odredil 14-dnevno karanteno zaradi stika z okuženim, je poročal Radio Slovenija.

Ravnatelji osnovnih in srednjih šol na Brdu pri Kranju

Ravnatelji osnovnih in srednjih šol od danes do četrtka na Brdu pri Kranju s predstavniki ministrstva za izobraževanje in zavoda za šolstvo razpravljajo o organizaciji pouka v času novega koronavirusa. Ravnateljem je izhodišča in usmeritve predstavila šolska ministrica Kustec.

Predsednik Združenja ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva Slovenije Gregor Pečan je pred dnevi dejal, da si ravnatelji in starši ne želijo, da bi se pouk začel z zamikom, ampak 1. septembra in da bi ga vsi obiskovali v šolah.

Usmeritve ravnateljem za naslednje šolsko leto

Direktor zavoda za šolstvo Vinko Logaj je na novinarski konferenci povedal, da že poteka šesto leto zapored konferenca ravnateljev na Brdu. Tema so nujno potrebna izhodišča na začetku šolskega leta.

"Letos je to še bolj pomembno v kontekstu ustvarjanja varnega in spodbudnega učnega okolja, v kar sodi tudi ustrezno fizično učno okolje, ustrezno psihično in socialno okolje, na katerega na neki način vplivajo razmere v družbi in zdravstvene razmere," je poudaril Logaj.

"Zato je bila današnja vsebina predstavitev ravnateljem in publikacija, ki smo jo z NIJZ-jem pripravili v preteklem mesecu in pol, namenjena, da damo ključna izhodišča za ustvarjanje in vodenje diskusij v šolskem prostoru ob začetku šolskega leta, da se leto pripravi z vsemi potrebnimi omejitvami. Bistven premik je, da so omejitve pri izvajanju učnega procesa integrirane v sama priporočila – in po odzivih, ki jih imamo, ravnatelji dobro sprejemajo ta usklajeni pristop NIJZ-ja, ministrstva in zavoda za šolstvo, kar jim tudi vsebinsko, ne samo organizacijsko, olajša načrtovanje šolskega leta. Vse diskusije tečejo v smeri, da bi tako razširjen in obvezen program uspešno izvajali v naslednjem šolskem letu," je pojasnil.

Opozorila o neživljenjskosti nekaterih priporočil

Nekateri ravnatelji so na konferenci na Brdu zatrdili, da pri izvajanju navodil in priporočil ne bo težav ter da so jih vajeni že s konca preteklega šolskega leta, pa drugi vseeno opozarjajo na nekatere težave, denimo pri prevozih v šolo in pri mešanju skupin za izbirne predmete.

Kot je ocenil ravnatelj Gimnazije Kranj Aljoša Brlogar, je model, po katerem se otroci ob nekaterih priporočilih in omejitvah vračajo v šole, sprejemljiv. "Morda bodo zaradi tega trpele nekatere izbirne vsebine, ampak temu se lahko prilagodimo," je povedal. Po njegovih besedah bi morda kakšne dodatne usmeritve potrebovali še glede poteka športne vzgoje in šolske prehrane, saj je v šolah z manjšimi jedilnicami težko izpolnjevati priporočila.

Direktor Šolskega centra Škofja Loka Martin Pivk je poudaril, da so bila priporočila napisana v sodelovanju z ravnatelji, zato so taka, da jih je mogoče spraviti v življenje. "Seveda pa ima vsaka šola svoje specifike in se mora glede na te prilagoditi," je dejal. Po njegovih besedah je tako tudi v njihovem šolskem centru.

Da priporočila še vedno niso življenjska, pa je prepričan predsednik Združenja ravnateljev osnovnih in glasbenih šol Slovenije Gregor Pečan. Kot je poudaril, v šolah ohranjanja metra in pol razdalje ne morejo upoštevati. Prav tako je opozoril, da je precej predmetov, ki zahtevajo mešanje in združevanje oddelkov, kot so izbirni predmeti, jutranje varstvo, podaljšano bivanje in športni predmeti, kar predstavlja skoraj tretjino predmetnika.

Hkrati je navedel težavo izvajanja šolske prehrane in avtobusnih prevozov, kjer so po njegovem mnenju zahteve Nacionalnega inštituta za javno zdravje preostre, da bi se jih šole lahko držale. Pri tem se Pečan boji, da bi bili v primeru izbruha virusa v njihovi šoli za to lahko hitro odgovorni ravnatelji, ker se vseh priporočil ne bi mogli držati.

Logaj: "Implementacija mogoča v vsaki šoli"

Na opozorilo, da nekateri ravnatelji še vedno vztrajajo, da so predlagani zaščitni ukrepi neživljenjski in jih ni mogoče upoštevati, kot zahteva NIJZ, je direktor zavoda za šolstvo Logaj povedal, da so priporočila za izvedbo ukrepov zelo konkretna in integrirana v besedilo, ki so ga na konferenci dobili ravnatelji. Tako denimo pri izvedbi prireditve na šoli odsvetujejo mešanje učencev, pri starejših učencih in dijakih pa so v tem primeru potrebne maske in ohranjanje medsebojne razdalje metra in pol. Pri prihajanju v šole je pri dijakih potrebna uporaba zaščitnih mask.

"Pri tem je sodelovala cela vrsta ravnateljev. V okviru avtonomije in odgovornosti je na vsaki šoli, da pripravi organizacijo pouka, da bodo lahko vsi učenci in dijaki obiskovali šolo in da bodo v šoli varni. S tem namenom bodo omejitve in usklajevanje celotne vsebine, da bo možno izvajati tako razširjen kot tudi obvezen program. V razširjenem programu osnovne šole imamo veliko elementov, ko učenci iz večjih skupin tvorijo novo skupino in te usmeritve so dane tudi v gradivu ravnateljev. Takšna organizacija dela zahteva bistveno več dogovarjanja znotraj šole, vzpostavitev določenih protokolov v šoli in to moramo vzeti kot dejstvo, ki ga je treba spoštovati, da imamo varen fizični prostor, ki je prvi pogoj za uspešno izvajanje vzgojno izobraževalnega procesa," je opisal Logaj.

V publikaciji pa so, kot je še pojasnil, nanizani ukrepi, ki jih je treba pripraviti na posamezni šoli, tudi za primere, če bi se pojavile večje težave s številom okužb. Logaj je prepričan, da so priporočila pripravljena na življenjski način. "Izdelana so tako, da jih je možno implementirati v vsaki šoli," je poudaril. Po njegovih besedah gre za priporočila in ne za navodila. Če v neki šoli ni mogoče organizirati pouka na določen način, potem se pač temu prilagodi. Torej, če ima denimo neka šola samo ene sanitarije, potem seveda vsi učenci uporabljajo iste.

Tudi ministrica za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec je ocenila, da so priporočila življenjska in izvedljiva, tudi že na podlagi obstoječih izkušenj v preteklem šolskem letu. "Če se bo izkazalo, da bo imela kakšna šola težave z izvajanjem teh priporočil, pa bomo to individualno z njo reševali," je pojasnila.