Priznani mednarodni pravnik in predsednik meddržavnega sodišča v Haagu Abraham je konec julija ustregel slovenski prošnji, da postane arbiter v mejnem spormu med Slovenijo in Hrvaško, a že po nekaj dneh odstopil, saj meni, da po umiku Hrvaške iz tega sporazuma ne more vzpostaviti zaupanja med obema stranema.

Odzivi na njegovo imenovanje so bili v slovenski javnosti večinoma zelo pozitivni, sodnik na evropskem sodišču za človekove pravice Boštjan M. Zupančič jo je označil za "genialno potezo slovenske vlade, saj je v taki situaciji čisto psihološko, psihoanalitično izredno dobro, če se vmeša neka tretja instanca."

A profesor pomorskega prava Marko Pavliha meni, da je ravno to eden izmed razlogov, zakaj je Abraham tako hitro lahko preklical svojo odločitev. "V takšnih primerih pretehta domoljublje, in ne pragmatičnosti. Če sem zelo konkreten, verjetno ni možnosti, da bi s takega mesta odstopil na primer Ernest Petrič, ki sem ga sam predlagal kot arbitra. Pozivam odgovorne, da imenujejo Slovenca ali Slovenko," je dejal za MMC.

Po njegovih besedah se namreč zdaj vrtimo v začaranem krogu, saj politiki v preteklih letih niso upoštevali opozoril, da so v podpisanem sporazumu tudi pasti. Prav tako niso reagirali na to, da je da je Hrvaška že takoj po ratifikaciji sporazuma ta sporazum kršila in da bi lahko že pred leti zahtevali izločitev hrvaškega arbitra. "To kaže na našo nesamozavestno notranjo in zunanjo politiko. Zdaj imamo zadnjo priložnost, saj se mi zdi, da se tudi mednarodna javnost obrača nam v prid. Vidijo, kako neverodostojna partnerica je Hrvaška. Slovenija namreč ni edina država, s katero nima rešenih sporov."

Sam rešitev vidi v grožnji z blokado vstopa Hrvaške v schengensko območje, kar bi spodpudilo dogovor za pogajalsko mizo - ali dokončanje arbitraže ali pa obuditev sporazuma Drnovšek-Račan. Tudi besedilo arbitražnega sporazuma namreč sodišču omogoča, da državama pomaga iskati prijateljsko rešitev. "Če bomo zdaj to zamudili, ne vem, kaj nam sploh še preostane – da verjetno vse skupaj zamrznemo za nedoločen čas." Rešitev situacije je namreč predvsem politična, pravno se lahko le malo kaj stori.

Neprimerno že sprejetje funkcije
Že ko je Ronny Abraham sprejel funkcijo arbitra, se pravniku in nekdanjemu ustavnemu sodniku Lojzetu Udetu to ni zdelo primerno, ker je Abraham sicer tudi predsednik Meddržavnega sodišča v Haagu in bi se lahko primerilo, da bi to imelo v tem primeru celo kakšno pristojnost.

"Tudi njegov odstop me zdaj nič posebej ne preseneča, zlasti še zaradi zaostritev, ki so prišle na plano po tem, ko je on - videti da malce premalo premišljeno - sprejel to funkcijo," pravi Ude.

"Moram reči, da je že drugi naivnež, poleg prejšnjega arbitra Jerneja Sekolca," meni. Ude je prepričan, da je tudi Abraham naivno sprejel to funkcijo, misleč, da bosta stranki v postopku že samo zaradi njegovega imena in položaja bolj pripravljeni za spoštovanje arbitražne odločbe.

"Ko pa je spoznal, kako Hrvaška ravna, pa je še enkrat premislil in sprejel drugačno stališče ter odstopil. To se mi ne zdi prav. Že sam sprejem funkcije se mi ni zdel prav, odstop pa se mi prav tako ne zdi najbolj korekten. Zdi se mi, da je ta odstop posledica naknadnega premisleka in upoštevanja, da je vmes prišlo do precejšnjih zaostritev," meni pravnik, ki je ob tem prepričan, da je najnovejši zaplet v arbitražni zgodbi fiasko Abrahama, ne pa Slovenije.

Dobro lahko učinkuje tudi tujec
Slovenija bo zdaj imenovala novega arbitra, zato je Ude prepričan, da ni nobenega problema glede nadaljevanja arbitražnega postopka. Lahko izbere domačega ali tujega strokovnjaka.

Ude se strinja z opazkami nekaterih, ki so po izboru Ronnyja Abrahama oporekali, da imamo tudi doma dovolj lastnih primernih kadrov, med katerimi bi lahko izbirali, vendar pa ob tem opozori, da imamo v Sloveniji smolo, da strokovnjaki v teh zadevah že prej javno povedo svoje stališče. "To Hrvatov sicer ni oviralo, da ne bi sami za arbitra imenovali Budislava Vukasa, ki je svoje stališče v konkretni zadevi že prej jasno povedal, Slovenija pa ga ni izločevala, čeprav bi to lahko storila," je dodal.

Sam se nekoliko bolj nagiba k imenovanju domačega strokovnjaka, čeprav meni, da lahko tudi tujec "zelo dobro učinkuje zlasti v teh razmerah, ko je Hrvaška v nevarnosti, da bo izpodbijala verodostojnost celotne arbitraže".

A ob tem dodaja, da se naši južni sosedi to lahko tudi maščuje, saj opozarja, da bo na koncu arbitražna odločba veljala tudi za Hrvaško, tudi če se arbitražnega postopka ta ne bo aktivno udeleževala.