Na področju družinske politike je Šušteršič pred odborom za finance in monetarno politiko napovedal, da bo vlada z dopolnilom k zakonu namesto popolne odprave brezplačnega vrtca za drugega otroka predlagala, da starši krijejo 30 odstotkov stroškov za drugega otroka.
Predlagala bo tudi, da nadomestilo za starševski dopust v celotnem obdobju porodniškega dopusta znaša 90 odstotkov in da se v zadnjih treh mesecih ne zniža na 80 odstotkov, kot je bilo predlagano do zdaj.

2. maj ostaja dela prost dan
Pri nadomestilih za brezposelnost bo vlada predlagala, da v prvih mesecih ostane enako kot do zdaj, od devetega meseca naprej pa se zniža na 50 odstotkov. Bolniška nadomestila za nego otroka in bolniški dopust, ki je posledica poklicne bolezni ali poškodb pri delu, "pa se ne bodo znižala tako, kot je sicer predvideno v zakonu", je dejal. Predlagali bodo tudi, da 2. maj ostane dela prost dan.

Na davčni strani bo vlada vložila dopolnilo, s katerim bo za nepremičnine, vredne od enega do dveh milijonov evrov, določila polodstotno obdavčitev, za nepremičnine, vredne več kot dva milijona, pa enoodstotno obdavčitev.
Višji DDV le skrajni ukrep
Prav tako bo predlagala dopolnilo, da se poviša stopnja DDV-ja, če jim s predlaganimi ukrepi ne bi uspelo uravnotežiti javnih financ. Natančneje dopolnilo po besedah ministra določa, da se, če se leta 2013 primanjkljaj ne zniža pod tri odstotke, stopnja davka na dodano vrednost v letu 2014 dvigne za toliko, da se to doseže, vendar se pri tem omenjeni davek ne sme dvigniti za več kot tri odstotne točke.

Povedal je še, da so z delom sindikatov že dosegli dogovor, da ne bodo zahtevali referenduma o omenjenem zakonu.
Semolič potrjuje
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) se je z vlado o vsebini varčevalnih ukrepov zelo intenzivno pogajala mesec dni, uspelo pa se ji je dogovoriti za omilitev nekaterih ukrepov, je za STA potrdil predsednik ZSSS-ja Dušan Semolič. Če bo ta dogovor upoštevan v zakonu za uravnoteženje javnih financ, v ZSSS-ju ne bodo zahtevali referenduma.

Kot je pojasnil Semolič, so se z vlado pogajali "mimo kamer in novinarjev", pogajali pa so se zlasti z ministrstvi za delo, za finance in za zdravje. Pogajanja so se nanašala predvsem na področja sociale, brezposelnih, bolniških nadomestil in tudi položaja upokojencev. Semolič je potrdil, da je vlada prisluhnila nekaterim njihovim opozorilom, in bo zato k predlogu zakona za uravnoteženje javnih financ, ki ga trenutno obravnava odbor DZ-ja za finance, vložila dopolnila v skladu z dogovorom.

Tako se jim je med drugim uspelo dogovoriti, da 2. maj ostane dela prost dan ter tudi glede nekaterih pravic starejših brezposelnih, nadomestila za nego družinskega člana in pri minimalnem dohodku. To po Semoličevih besedah ne pomeni, da jim je vlada v celoti prisluhnila in da so z doseženim dogovorom zadovoljni. "Nasprotno, mi še naprej menimo, da je smer reševanja javnih financ napačna, saj bi morali dati osnovni poudarek prihodkovni, in ne odhodkovni strani," pravi Semolič.

A če bodo dogovorjene rešitve vključene v zakon za uravnoteženje javnih financ, so v ZSSS-ju vladi zagotovili, da ne bodo sodelovali pri nobenih morebitnih referendumskih aktivnostih.

Koliko jih bo zdrsnilo v revščino?
Ocena, koliko ljudi bo zaradi načrtovanih ukrepov dejansko prešlo pod minimum življenjskih stroškov, je premalo jasna, pa opozarja varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik.

"Mi ugotavljamo, da je teh prizadetosti veliko več, kot smo jih mi pričakovali, in da se država ni pripravila na to, kako bo tem ljudem pomagala. Če govorimo o varčevalnih ukrepih, bodo nedvomno najbolj prizadeli družine z otroki in predvsem mlade ljudi, tudi tiste, ki se še šolajo," je dejala.

Po njenih besedah dnevno spoznava primere socialnih stisk ljudi. Med drugim je izpostavila opozorila učiteljev, da nekateri otroci prihajajo lačni v šolo, še posebej lačni so ob ponedeljkih, da maturantski plesi že zdavnaj niso za vse, tudi stroškov osnovnošolskih zaključnih valet polovica staršev ne zmore, izpostavlja tudi vprašanje obšolskih dejavnosti.

Čebašek Travnikova pričakuje še veliko poslabšanje življenjskega standarda najbolj ogroženega dela prebivalstva.